Kar zadeva medije, je tako, da nekateri vlecejo bolj na levo, drugi bolj na desno. Tezko bi nasli medij, ki je absolutno nepristranski, nevtralen. Kaj pa naj bi objavljali? Vremenska porocila? En nacin, da se doseze nepristranskost, bi bil ta, da se objavlja le clanke, ki so sami po sebi uravnotezeni, torej predstavijo obe ali vec plati neke teme. Mislim, da je tega relativno malo, in bi bila v medijih precejsna revscina. Druga moznost je pa ta, da medij obljavlja vec clankov, ki kazejo razlicne poglede na isto temo. Po mojem mnenju je ta pristop boljsi. Naj vsakdo prikaze svoje argumente in naj se potem vidi, kdo ima bolj prav. Naloga urednistva je, da izbiro uravnotezi, in v tem je lahko tezava. Gospa Griesser Pecar ima v Casniku dne 25.1.2019 lep clanek na to temo in daje BBC za zgled uravnotezenega medija. Morda ni presenetljivo, da so se komentarji lotili tudi podnebnih sprememb, ki se po kontroverznosti lahko merijo s Trumpom. Nekaj malega o tem. Prvic, znanost ni demokracija in ne zmaga tisti, ki ima vec glasov, ampak tisti, ki ima na koncu prav. Zgodovina znanosti je polna zgodb, kjer so vodilni znanstveniki trdili nekaj, pa se izkazalo, da so se motili. Mnogi znanstveniki so ob koncu 19. stoletja verjeli, da je vse znano, da se ne da nic novega odkriti, pa pride nekdo in postavi vse na glavo (odkritje teorije relativnosti in kvantne mehanike). Klimatski modeli so v povojih in trditi, da je mogoce napovedati temperaturne spremembe z natacnostjo ene stopinje petdeset ali vec let vnaprej, je po mojem mnenju naivnost, napuh ali pa zavajanje. Zaenkrat je odnos do podnebnih sprememb na stopnji religije. Eni verjamejo, da je clovestvo krivo za ogrevanje, drugi pa, da ni. Locnica med enimi in drugimi gre prav lepo po politicnem prepricanju. Levica ali liberalci verjamejo, da je vzrok v izpuscanju CO2; desnica ali konservativci verjamejo, da ni ali to ni bistveno. Razlog je jasen. Levica hoce vse kontrolirati z vrha; zato vsiljuje podnebne dogovore, razne omejitve za izpuh, zapiranje termoelekrarn itd. Desnica hoce, da se zadeve urejajo od spodaj navzgor: manj regulacije, privatna iniciativa, lokalna samouprava. Industrija seveda ni nevtralna. Obamovi dekreti so prizadeli premogovno industrijo. Subvencije polnijo zepe proizvajalcem soncnih celic in elektricnih avtomobilov ter povzrocajo deformacije trga. Pri tem vprasanju sploh ne gre za znanost, ampak za politiko. Hkrati je to lahko zlata jama za nekatere. Podporniki omejevanja CO2 vodijo spretno propagandno vojno. Pred casom so spremenili izraz podnebno segrevanje (“global warming”) v podnebne spremembe (“climate change”). Tiste, ki dvomijo v ogrevanje zaradi izpustov CO2, ozigosajo kot ljudi, ki zanikajo obstoj podnebnih sprememb (“climate change deniers”). Podnebje se spreminja od pamtiveka. Nasprotnika prikazes kot nekoga, ki to zanika, torej “neandertalca”. Se eden uspesen argument gre pa takole: Poglejte, kaj se dogaja s podnebjem – orkani, poplave, pozari. Mogoce CO2 ni vzrok, kaj pa, ce je? Ali se upate tvegati katastrofo, ki jo lahko preprecite z majhnimi stroski? Kaksen svet boste pustili svojim otrokom? Ucinkovito, ne? To nekoliko