V teh dneh potekajo v Ljubljani spominske prireditve ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, prav danes pa v mariborski Sinagogi poteka osrednja prireditev, ki so ji dali pomenljiv naslov RAZMISLITE, DA SE JE TO ZGODILO! Vse dogodki, posvečene spominu na žrtve holokavsta, so pripravili v Judovskem kulturnem centru in Mini teatru.
Mi pa smo pobrskali po arhivu, da bi se spomnili, kako so se lansko leto spomnili žrtev holokavsta. Lansko osrednjo slovesnost, ki je bila v nedeljo, 28. 1. 2018, v Centru Urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani, je pripravil Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Glavna govornik je bil pisatelj in kolumnist Goran Vojnović, slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Kaj ima ZZB NOB z dnevom holokavsta? To je bilo osrednje vprašanje, ki ga je Bernard Nežmah postavil v komentarju (Mladini št. 05 / 02. 02. 2018, str. 16), s katerim je predstavil svoje mnenje o lanski osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst. Opozoril je, da je imela svečanost »dve veliki napaki: cinično neprimernega organizatorja in napačen kraj.«
Očitno so odgovorni v Judovskem kulturnem centru Nežmaha brali in so ponotranjili njegovo sporočilo, saj letos, vsaj uradno je temu tako, med organizatorji ni več Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB.
In kako je Bernard Nežmah utemeljil »dve veliki napaki« lanske osrednje spominske slovesnosti:
»Nevarni časi, ko v imenu strateških državnih interesov odplaknejo človekove pravice. Prav te dni so imeli v Kinu Šiška slovesnost ob dnevu holokavsta. Za časa nacizma so prav v imenu nemške države in nemškega naroda sprejemali protijudovske zakone in na koncu izvedli še milijonski poboj Judov. Višja ideja je opravičevala holokavst. Ljubljanska svečanost je imela dve veliki napaki: cinično neprimernega organizatorja in napačen kraj. Kaj ima ZZB NOB z dnevom holokavsta? V Murski Soboti so dali njeni člani leta 1954 podreti sinagogo. Ta je sicer čudežno preživela okupacijo nemških nacistov, ki je niso požgali, ni pa preživela komunistične oblasti. Uradni podatki pravijo, da peščica Judov, ki so se vrnili iz taborišč, ni mogla več vzdrževati sinagoge in so jo prodali mestni občini. Judje so res znani kot trgovci, ki prodajo vraga in pol, ampak, da bi po svetu prodajali sinagoge? Noben milijonar v New Yorku še ni kupil na uglednem mestu židovske svete hiše in tam postavil nebotičnik!
Tudi zgodba, da so jo prodali, ker niso imeli denarja za vzdrževanje, je več kot lovska. Verniki na razsutem Bližnjem vzhodu hodijo še naprej v borno obnovljena svetišča boga, nikomur ne pade na misel, da bi zdelane mošeje prodal, ker niso paša za oči. V Sloveniji so naši predniki pristavili svoj lonček holokavsta s prisilnim odkupom in porušenjem sinagoge. Zato bi ob dnevu holokavsta morali govorci spregovoriti o nasilju nad Judi na Slovenskem. In ne v zabaviščni dvorani, temveč na kraju, kjer se je tedanja oblast izkazala še bolj uničujoča za sinagogo kot nacistična!
In kaj je počela ZZB NOV leta 1954? Njen predsednik je bil general Ivan Matija-Maček, ki je požegnal uničenje judovskega hrama. Ista organizacija danes vodi komemorativni dan holokavsta, ne da bi izrekla orjaški NE svojim nekdanjim voditeljem. A še bolj bi to pričakovali od predstavnikov države, da bi zmogli opozoriti na slovenski udarec po Judih. Po osvoboditvi Auschwitza se jih je v Prekmurje vrnilo 65. Očitno so padli v novi pekel, saj se jih je v nekaj letih izselila več kot polovica.«