Boroević in njegov spomenik

Svetozar Boroević de Bojno, avstro-ogrski general in feldmaršal je junak soške fronte. Gre za obuditev spomina na človeka ob 160. obletnici njegovega rojstva, ki je sodeloval pri obvarovanju velikega dela slovenskih dežel pred uničenjem med prvo svetovno vojno in nima danes na Slovenskem nobenega spomenika.

Za vse čase

V četrtek, 8. decembra, se v Škofji Loki, v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči nadaljuje mednarodni znanstveni posvet ob svetovnem dnevu človekovih pravic z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE ČASE! V prvem … Beri dalje

Kult osebnosti

Ob 100. obletnici smrti nekdanjega avstroogrskega vladarja Franca Jožefa I., iz različnih družbenih sfer, celo strokovne javnosti, prihajajo čustveno obarvani komentarji v smislu »kako je bil nekdanji cesar pri srcu našim prednikom«, čeprav naj bi jim v resnici vladal s trdo roko.

Posvet ZA VSE ČASE

V sredo, 7., in četrtek, 8. decembra bo v Škofji Loki, v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči, potekal mednarodni znanstveni posvet ob svetovnem dnevu človekovih pravic z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: ZA VSE … Beri dalje

Bogu hvala, da je december

Med nami pa v svojem slogu, tiho in neopazno, praznuje Miro, ki zaključuje svoje drugo leto na oblasti. Korupcija je spet tako očitna, da jo niti njihovi mediji ne morejo več zatajiti, kakor se je zgodilo za časa Ropove vlade. Strah pred Janšo drži koalicijo skupaj. Če bi se kdajkoli zgodilo, da bi v Slovenija dobila preblisk normalnosti, potem bodo volivci kaznovali SMC, DeSUS, SD in ostale satelite, ki nam vladajo.

Trumpova nova pravila zahodne politike

Tragično je, da smo Evropo spravili na politična kolena predvsem zato, ker smo podlegli interpretacijam, da je zavzemanje za narod, civilizacijske vrednote, vero in jezik nekaj tako zavrženega, da meji že na kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva. Iz tega ni kratkoročno pričakovati samozavestnih in hkrati demokratičnih voditeljev.

“Izključiti iz politike laži, umore in ropanje”

Predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Herman Rigelnik sta ob smrti Viktorja Avblja objavila slavilno osmrtnico. Za Sirca objava osmrtnice ni bila pietetno dejanje, ampak demonstracija moči, saj sta Kučan in Rigelnik demonstrirala, da se kljub demokraciji revolucionarni vrednostni sistem ni spremenil in da se, dokler bodo na oblasti, tudi ne bo.

Renzi pred porazom

Italijanske povolilne ankete so notorično nezanesljive. Toda ob napovedi, da naj bi proti predlaganim ustavnim spremembam glasovalo med 54 in 58 odstotki volivcev, je skoraj gotovo, da ustavni referendum pri zahodnih sosedih ni uspel. Pri … Beri dalje

Avstrijski ne eksperimentu

Po Trumpovi zmagi v ZDA je verjetno presenečenje, da novemu avstrijskemu predsedniku ne bo ime Norbert Hofer. Kot kažejo precej zanesljive povolilne projekcije, je dolgočasni profesor ekonomije in politični veteran Alexander Van der Bellen dosegel več kot 53 odstotkov glasov, kar bi moralo biti dovolj za končno zmago.

Dan, ko je ovenela desnica

Vsekakor mora vsaka prihodnja obnova desnice upoštevati težave Slovenk in Slovencev s spremembami, kot jih kažeta 6. december 1992 in 4. december 2011. Seveda pa bi bilo od pozabe tega nauka usodneje le še, če bi poskušali na manjšinskem polu političnega prizorišča z večinskim tekmovati prav v izogibanju vsakemu korenitejšemu rezu.

Apokalipsa na obzorju

In ali bi se lahko roboti na določeni stopnji razvoja svojim stvariteljem preprosto uprli? Pred takšno nevarnostjo svarijo številni strokovnjaki, med drugim tudi črnogledi Stephen Hawking, ki slovi po svojih armagedonskih napovedih glede razvoja umetne inteligence.

Ali naj kaj rečem?

A. Bajuk ter L. Peterle sta imela eno samo možnost – odstopiti in se vrniti nazaj v krščansko demokracijo. Seveda, brez prostorov, brez premoženja, brez članstva ter imena, vse to je bilo vloženo in je ostalo v skupni stranki. Tam so ostali tudi avtentični nasledstveni dokumenti, toda ali so še veljavni? V vsebinskem smislu gotovo niso.

Nevarne ženske

V zadnjem mesecu so mnogi levičarski mediji pri nas jadikovali zaradi Trumpove zmage. Nekateri so izrazili zaskrbljenost, da bi Trumpova politika, in celo njegova žena Melanija, utegnili ogroziti ugled Slovenije v svetu. A Melanija ne bi bila prva, ki bi utegnila ogroziti ugled naše podalpske domovine. Če pobrskamo malce po zgodovini, zasledimo mnoge za nas usodne dogodke.

Ko nam bo »crknila« družina

Državljani, v kolikor smo moralno razsodni in družbeno odgovorni, moramo zaustaviti škodljivo samouničevalno politiko elit, kajti če nam bo »crknila« družina, nam bo dejansko »crknila« celotna družba. Gre za šokantno izgubo stika z realnostjo elit, ki se ne zavedajo, da je za sposobnost preživetja družbe bistvenega pomena prav ohranitev družine.

Podtabu sedmega tabuja: zgodovinska metoda

Akterji kontrole poštenja in resničnosti ekonomskih dogodkov – primer pooblaščenega revizorja in Banke Slovenije – v konkretnih zadevah radi pokažejo s prstom na konec verige okvarjenega mehanizma kontrole – to je na žig in podpis »neodvisnega« pooblaščenega ocenjevalca vrednosti ekonomskih dogodkov.

Anabaptistka Alenka in anabaptist Luka

Tudi letos sta se kot vihar dvignila dva taka protestanta: Alenka Bratušek in Luka Mesec. Anabaptistično razvneta sta zgrožena nad požrešnostjo in pohlepom Cerkve, pred katero menda nobena banka in nobena smreka več ni varna. V skrbi za javno dobro, se pravi v skrbi za „skupno lastnino“ zato zahtevata nič manj kot moralno prenovo, da, reformo Cerkve.

Ko moj bližnji ne vidi problema

Kadar ljudje vidijo pijanega človeka, kako se opoteka po ulici, mu mnogi želijo pomagati, ampak se hkrati zavedajo, da je le neznanec, za katerega nihče ne ve, kako se bo odzval, zato opustijo pomoč in … Beri dalje

Svoboda in odgovornost v slovenski šoli

Veliki sovražnik svobode učiteljev in učencev so lahko delovni zvezki. Hočeš nočeš imajo danes delovni zvezki marsikje vlogo učnega načrta. Učitelji učijo to, kar je v delovnem zvezku. Otroci se učijo to, kar je v delovnem zvezku. Starši želijo, da je ves delovni zvezek izpolnjen. Svobode ni več.

Je bila tranzicija v pravosodnem sistemu uspešna?

Delno so sodniki posredno ali neposredno obremenjeni s preteklostjo. Tako sicer v Sloveniji obstaja en sam lustracijski zakon, to je sodniški zakon, ki določa, da tisti, »ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine«, nimajo pogojev za pridobitev trajnega sodniškega mandata, vendar se zakon ne izvaja.