Ampak najbolj pestro utegne biti na Nemškem. Že zdaj je videti, da se bodo tamkajšnje sicer šele jesenske volitve sprevrgle v glasovanje, med katerim bo večina volivcev na lističu videla le ime mame Merklove, in se bo odločala zgolj o tem, ali jo hoče še naprej gledati na kanclerskem stolčku. Angelci takole na prvi pogled ne kaže slabo.
Glejte, te likvidacije, poboji, umori po cestah, to so šli od junija, julija ’41. Konec meseca je bilo že ne vem koliko, že kakih 40, 50 ljudi pobitih. Poslušajte, to je bil strah, mi smo se bali. Čisto enostavno, to je bil strah pred terorističnimi fizičnimi likvidacijami. Pa še nečesa ne smemo pozabiti, kar se zelo premalo poudarja. Gre za naše vodilne.
Prav s tem pristopom, pa se je zameril mnogim katoličanom, ki so doslej v krščanstvu videli predvsem obrambni zid starega reda, tisočletnih vrednot. Zdi se, da je »puntarski duh« proti papeževemu pozivu zajel še zlasti države Višegrajske skupine, torej tudi Poljsko, ki v svetu slovi kot »najbolj verna evropska dežela«, s čimer se pojavlja določeno protislovje, ki odpira vrsto vprašanj.
Nedavno je slovenska televizija predvajala film o Fidelu Castru, revolucionarju, diktatorju, spolnemu obsedencu in zločincu. V filmu je tudi prizor, ko mu papež Frančišek prijazno ponudi roko, ostareli diktator pa se smehlja, kot bi ga … Beri dalje
V svojem grehu podpirajo in branijo drug drugega. Postavili so spomenike boju in sovraštvu. Vi pa jih na nekdanjih moriščih postavljate svoji žalosti. Pokopljite raje svoje drage, pa čeprav samo v želji svojega srca, za obzidja, kjer počivajo njihovi očetje. Iz krajev množičnih grobišč ne delajte spomenikov, ampak pokopališča. Resnica je nezadržna, toda počasna. Vedno jih bo ostalo nekaj, ki je ne bodo mogli sprejeti v celoti. In to vas bo vedno znova razočaralo.
Komu ustreza stalno mešanje megle in etiketiranje? V Sloveniji so stvari obrnjene na glavo, indoktrinirana javnost, predvsem mlajša šolana generacija misli, da slovenska levica simbolizira dobro, desnica pa slabo, kar se je pokazalo v dobrem volilnem rezultatu Združene levice na zadnjih volitvah. Stvari je treba poimenovati jasno in s pravimi besedami, izrazi.
Ko je torej zdaj 67-letna gospa Ivana izjavila za ameriški časnik New York Post, da bo Donalda pobarala glede svojega morebitnega imenovanja v Prago, jo je Zeman osebno poklical. Iz komunikeja, objavljenega na spletni strani urada predsednika, izvira, da ji je dobesedno dejal: “Ni boljšega človeka, ki bi lahko zastopal ZDA v Pragi.”
Že samo zato, ker se na spletnih platformah pojavljajo medijske vsebine, so le ti nelojalna konkurenca medijem. Moj blog, Časnik.si, vaš facebook profil … so nelojalna konkurenca medijem. Samo zato, ker obstajajo. Ker so se pojavili. V čem je nelojalnost, ni povedano. Ampak seveda je nelojalnost grda stvar in opravičuje, da je treba »takšno ravnanje« – da torej vi pišete na bloge in facebook – regulirati.
Vse žrtve – žrtve okupatorjev, s strani okupatorjev postreljeni talci, žrtve medvojnih komunističnih likvidatorjev, žrtve revolucionarjev in partizanskih borcev, žrtve protirevolucionarjev in domobranskih borcev, vse žrtve bratomora, …. – vse te žrtve so naši ljudje. Šele ko jih bomo skupaj sprejeli v našo zavest, bo naša skupnost ozdravljena razdora, ki ga je med nas vnesla komunistična revolucija.
Hvaležen sem Branku Cestniku, ker me je s svojim nedavnim prispevkom o domnevnem zaostrovanju front glede papeža Frančiška spodbudil, da, kot bi znova on rekel, še jaz izpljunem krastačo, ki se mi že nezdravo dolgo valja po ustih.
To je bil (verjetno) prvi cerkveni pogreb z državniškimi častmi po koncu druge svetovne vojne. Na dan pogreba so Plečnikovo krsto prinesli na Žale, kjer so se v govorih od njega poslovili predstavniki oblasti, kulture, znanosti: predsednik SAZU Josip Vidmar, rektor univerze dr. Božidar Lavrič, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia itd.
Temu nasprotna je ideja o enotnem velikem Izraelu. V tem primeru bi več kot 2,5 milijona Palestincev živelo znotraj judovske države, v ločenih enklavah z omejeno avtonomijo. Rešitev? Razum, pogajanja brez izključevanja, obojestransko popuščanje, medsebojno spoštovanje in mednarodni pritisk na obe strani. Enostavno? Ne! Mogoče? Morda.
„Postopek za beatifikacijo barcelonskega arhitekta Gaudija so Španci pripeljali do Vatikana, slovenski liberalni krogi pa so proces Plečnikove beatifikacije že v kali zatrli.“ Kaj pa, če ne gre za liberalne kroge zunaj Cerkve, ampak za takoimenovane „liberalne kroge“ znotraj Cerkve?
Soroševa odprta družba je sorodna Popperjevi le v imenu, po vsebini, kot jo Soros v omenjenem komentarju sam izpostavi, pa je od nje precej oddaljena. Soroševa prizadevanja za centralizacijo administrativne moči in zaviranje prostega trga ne gredo skupaj s postulatom odprte družbe.
Vera, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek nima torej nič skupnega z verovanjem v obstoj dedka mraza (božička) in naše cerkve ter bogoslužja nimajo nič skupnega s potrošniškimi templji in obredi kjer trgovci v svojo korist nadomeščajo duhovščino in ponujajo bleščeče nadomestke, ki nikogar trajno ne osrečijo.
Najbolj goreča želja raznih »človekoljubov« in “humanitarcev« tipa George Soros je Poljsko in mnoge druge države čimbolj liberalizirati, degradirati domoljubne vrednote, marginalizirati katoliško tradicijo in jih posiliti z multikulturalizmom. Nacionalno močne države so namreč izredno trd oreh za plenjenje tujih lobijev.
SDH in DUTB povečujeta lastništvo v podjetjih, ki bi jih lahko prestrukturiral kvečjemu zasebni lastnik. Sodobnih meril in standardov za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti posameznih podsistemov v javnem sektorju ni. Zdravstvena reforma gre v smer še večjega podržavljenja izvajalcev zdravstvenih storitev. Dominantni mediji promovirajo državni paternalizem.
Človeka, enako pa naj velja za narod, državo, družbo, ne ocenjujemo po številu padcev, ampak kolikokrat se pobere. Prepričan sem, da še ima naš narod življenjske moči, da se dvigne tudi iz zagonetk zadnjih 25 let.
Če desnosredinskih volivcev ne nagovarja nobena stranka, je to odlična politična niša ne le za Žigo Turka, ampak za vse podobno misleče, da ustanovijo svojo stranko. Predvolilno sodelovanje, tudi povezovanje na osnovi skupnih vrednot, naj omogoči uspeh sorodne koalicije na bodočih volitvah.
Papež Frančišek govori o „tretji svetovni vojni po delčkih“. Bo tudi on preslišan? Bojim se, da bo preslišan. Papeži so bili doslej preslišani. Pretehtali so egoizmi in interesi. Ni treba do Benedikta XV., spomnimo se jasnih besed papeža Janeza Pavla II. na začetku prve zalivske vojne. Frančišek nam polaga na srce, naj spoštujemo življenje.