Kar je za Slovenijo Melanija, je za Češko vsaj v majhni meri Ivana. V Zlínu na Moravskem rojena prva žena Donalda Trumpa je bila še pod imenom Ivana Zelníčková češkoslovaška smučarka, ki je, kar se tiče dosežkov, bila najbolj uspešna leta 1972, ko naj bi se po svojih navedbah uvrstila v širši izbor za olimpijsko reprezentanco. Nekateri tedanji funkcionarji olimpijske ekipe se je sicer sploh ne spomnijo, ampak to niti ni tako pomembno. Bistveno je, da je Ivana kot smučarka lahko potovala po zahodnih deželah, kar seveda češkoslovaški državljani niso po sovjetski okupaciji leta 1968 sploh smeli, ter se tam po koncu svoje tekmovalne kariere uveljavila kot fotomodel. In spoznala oziroma se zaljubila v razvpitega newyorškega povzpetnika Donalda Trumpa.
Ko je lani ta njen bivši postal predsednik ZDA, je Ivana, ki nima nobene državniške ali diplomatske izkušnje, izjavila, da bi rada postala veleposlanica svoje nove ameriške domovine v stari domovini, torej v Pragi. In kdo je bil te novice najbolj vesel? Trump sam ne ravno pretirano, sodeč po tem, da se glede zadeve še ni izjavil, tudi na svojem sicer neurotično aktivnem twitterju ne. Je pa veliko razumevanje pokazal češki predsednik Miloš Zeman, ki sam sebe smatra za bojevnika proti češkemu prozahodnemu, se pravi proevropskemu in pronatovskemu političnemu ter novinarskemu establišmentu, kar v njegovem primeru konkretno pomeni, da se kot državnik dobesedno prilizuje Rusiji in Kitajski, ter da za svoje osebne, politično maščevalne interese zlorablja svoja precej široka pooblastila. Tako je recimo že pred leti izposloval, da je češka veleposlanica v Bratislavi postala Livia Klausová, žena njegovega predhodnika na predsedniškem položaju Václava Klausa, danes izrazitega proruskega protagonista: Klaus navija za čimbolj ozko gospodarsko sodelovanje z Moskvo, ter evropsko integracijo smatra za povožen, utopičen projekt.
Njegova gospa Livia tudi nima nobenih državnih, diplomatskih ali vsaj šefovskih izkušenj, toda njeno imenovanje na – za Češko tradicionalno pomembno – veleposlaništvo je bila seveda klofuta vsem, ki menijo, da bi tam moral biti kdo dovolj kvalificiran, razgledan in glede na rahlo diktatorski značaj predsednika slovaške vlade Róberta Fica predvsem dokaj prozahodno zavesten človek. Zeman se je tako Klausu zahvalil za to, ker ga je le-ta podprl v predsedniških volitvah.
Ko je torej zdaj 67-letna gospa Ivana izjavila za ameriški časnik New York Post, da bo Donalda pobarala glede svojega morebitnega imenovanja v Prago, jo je Zeman osebno poklical. Iz komunikeja, objavljenega na spletni strani urada predsednika, izvira, da ji je dobesedno dejal: “Ni boljšega človeka, ki bi lahko zastopal ZDA v Pragi.” Obenem pa je v pogovoru še poudaril, kako sta s Trumpom istega – se pravi, izrazito negativnega, skorajda rasističnega – mnenja glede beguncev. Rusije, zanimivo, ni omenil.
Sedanji veleposlanik ZDA v Pragi se imenuje Andrew Shapiro. Gre za prijatelja Baracka Obame iz časov, ko sta skupaj študirala pravo na Harvardski univerzi. Ni pretirano aktiven ali viden, toda v zgodovinske anale se je zapisal lani aprila, ko je javno kritiziral Zemanovo namero udeležiti se veličastne vojaške parade v Moskvi, s katero je Rusija želela ob okrogli obletnici konca druge svetovne vojne pokazati svojo moč. Taka udeležba bi bila po Shapirovem mnenju “nerodna” glede na to, da zaradi zgražanja nad ruskim obnašanjem v vzhodni Ukrajini ne bo na tribuni ob Vladimirju Putinu nobenega drugega politika iz dežel Severoatlantske zveze.
Zeman se je takrat užalil ter poudaril, da bodo za Shapira vrata predsedniškega urada na praškem gradu Hradčany odslej zaloputnjena. Kar so res do danes ostala. Toda ambasador se ne pritožuje.
Shapiro se bo iz Prage poslovil 20. januarja, ko bo Trump po prisegi uradno postal predsednik. Kdaj ga bo Ivana Trump nadomestila, če ga sploh bo? Tega se seveda ne ve. Ampak v kolikor bi se to le zgodilo, bi Zeman imel razlog več za ponos, tako kot ga je imel recimo ob imenovanju Livie Klausove. Pohlevna Ivana Trump bi bila klofuta za vse njegove kritike na Češkem.
Avtor je novinar češkega dnevnika Hospodářské noviny.
