Ko govorimo o državljanski pismenosti, večina odraslih pomisli, da se to najbolj tiče mladih. Vendar ni tako. Vsi, ki volimo, plačujemo davke, sobivamo z drugimi na določenem območju, smo ali pa nismo aktivni v civilni družbi, smo dolžni poznati tovrstne osnove.
Skupina ideoloških nestrpnežev pretežno informativnega programa RTVS spominja na nekdanje komuniste, ki so v imenu delavskega razreda z nasiljem nad njim uvedli totalitarno oblast. Ukinjanje parlamentarnega nadzora, sklicevanje na javnost, za kar razglašajo zgolj sami sebe in somišljenike, je trden, zanesljiv in preizkušen korak v to smer.
Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Od predvidenih 26 odstotkov glasov, napovedovanih še nekaj dni pred volitvami, jih je dobil 35. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za … Beri dalje
Pred leti sem spoznal geja. Preprost človek. Ko sva tako govorila tudi o bolj zahtevnih temah, me je zelo presenetil že s tem, da se zaveda, da nikoli ne bo imel družine. Vesel bo, če bo našel partnerja, ki mu bo zvest, ki ga bo razumel. Zato ne sodim, skušam razumeti. Skušam razumeti meni ta tako tuj svet. Skušam iti prek sebe ter videti, kje sem kaj spregledal. Zato mi ta naglica Ustavnega sodišča ni razumljiva, ker odpira toliko stvari, da ne vem, če smo na vse pripravljeni.
Prihaja čas za upor, ker svojevoljno izvajajo kadrovske čistke nad poštenimi, sposobnimi in odgovornimi posamezniki in nastavljajo zgolj sebi lojalne prilagodljive kimavce in priliznjence brez hrbtenice in brez občutka za dobro, prav in res.
Je narobe pričakovati, da se bodo ljudje udeleževali svete maše, če še niso odkrili lepote, ki jo prinaša? Lepote, ki ni podvržena spreminjanju? Začnimo pri lepoti sveta, nadaljujmo pot h Gospodovim nogam, ne pozabimo na služenje in gostoljubnost, da potem dokončno spoznamo Boga kot izvir in cilj vesoljstva.
Namen vladajoče politike je, podrediti ustanovo popolnemu nadzoru vladajočih strank, izključiti vsako opozicijo in preprečiti kakršnokoli kritiko dejavnosti vlade, kar je bistvena naloga medijev.
Izpostaviti pa je treba še načelo pravičnosti, namreč da so sogovorniki v razpravi obravnavani spoštljivo, da jih ne prekinjajo, če rečejo nekaj, kar uredniku ne ustreza, ker ni naloga novinarja, da nekoga uniči. Tukaj je povsem vseeno, ali je oseba simpatična ali ne. Njegova naloga pa je seveda, da vse sodelujoče v razpravi kontroverzno, tudi ostro sprašuje.
Sprašujemo se, kdo, če ne ustavno sodišče s svojim vplivom na zakonodajo in vlada naj bi najbolj skrbel za prihodnost zdrave slovenske družbe? V tem primeru delata proti temu. Pa tudi proti volji velike večine Slovencev, ki smo na treh referendumih jasno izrazili svoja stališča glede te vsebine.
Mehmedalija Alič: »Po nekaj mesecih dela v Hudi Jami in vsakodnevnem razmišljanju ter analiziranju dogajanj v Barbarinem rovu junija 1945 in v Srebrenici julija 1995 sem spoznal, da med njima ni bistvene razlike. Vse, kar se je zgodilo, se je dogajalo po istem kopitu; le odvijalo se je v drugem času.«
Samo 160 let po ustanovitvi kolegiatnega kapitlja v Novem mestu je v procesu oblikovanja škofij v takratnih notranjeavstrijskih deželah vzniknila ideja o ustanovitvi novomeške škofije, vendar je zaradi tedanjih političnih okoliščin ni bilo mogoče uresničiti. … Beri dalje
Nisem pa niti pričakoval reakcije, ko zdajšnja vlada poskuša brutalno zasesti RTV pod pretvezo, da vladajo vojne razmere. Vem, da ta brutalnost v Sloveniji ne bo sankcionirana, zato upam, da bo evropsko sodišče naredilo svoje.
Urednica One ni pripravila pogovora z mlado, mednarodno uveljavljeno filozofinjo, kandidatko za predsednico Republike Slovenije. O njej je pisal nekdo, ki je sovražno razpoložen do opcije, ki jo kandidatka zagovarja.
Hvala predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je v eni od svojih domišljavih in zaletavih izjav državljanom izdala načrt in način delovanja vlade v kar se le da zgoščeni obliki. Izjavila je namreč, da »vlada dela pridno kot mravljica«.
Gospa se ne zaveda, da je treba ob sprejemu tako visoke državne funkcije osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot. Če državniki ne spoštujejo državnih instituciji in protokola, kako naj to zahtevajo od nas navadnih smrtnikov, državljank in državljanov?
Kralj Peter Karađorđević ni podprl Tita, da bo postal voditelj komunističnega režima. To je zavajanje, nadaljevanje hladne državljanske vojne, posmeh demokraciji demokratične Slovenije. Do kdaj še?
Leta 1991 smo imeli v takem času vojno. Naj hvaležnega spomina na žrtve, ki so padle za svobodo in dostojanstvo Slovenije, ne zasenči nič, kar ne bi bilo v skladu s ciljem in vrednotami, za katere so padle.
Zakonca, ki se dan za dnem srečujeta v Bogu, drug drugemu zaupata, ker čutita in vesta, da ohranjata ljubezen, tudi če v območju čustev in telesa še marsikaj škriplje.
Če je dosje Kangler, kot menijo v Tarči, ena največjih blamaž pravosodnega sistema, je voditeljica Tarče Erika Žnidaršič – ki je bolj kot po načelnosti znana po pretiravanju – ena največjih medijskih izgub.
Ali je človek strokovnjak, demokrat, resnicoljub, poštenjak ipd., nihče ne more oceniti sam, temveč mu to oceno da okolica. Jaz lahko ocenim samo, da je Marko Milosavljević ekspert za ustvarjanje resnice, ki nima nobene zveze z realnim stanjem.