Če je dosje Kangler, kot menijo v Tarči, ena največjih blamaž pravosodnega sistema, je voditeljica Tarče Erika Žnidaršič – ki je bolj kot po načelnosti znana po pretiravanju – ena največjih medijskih izgub. Za lepim obrazom se malokrat skrivajo poštenje, etika, načelnost …
Tako je Erika Žnidaršič zaključila uvodne besede v Tarči 30. junija, ko je znova odprla dosje Kangler. Za oddajo, ki se propagira kot odmevna, udarna, raziskovalna, načelna, do vseh enaka, in za njeno voditeljico Eriko bi mimogrede lahko dejal, da je največji dosežek slovenskih medijev, ona pa neprecenljiva vrednota, tako kot ona v Tarči mirne duše razglasi, da je dosje Kangler ena največjih blamaž našega pravosodja. Na tem mestu pa ne bom o Francu Kanglerju, ki ga je Erika vzela dvakrat v precep, podobno kot Zdravka Počivalška, pač pa bi vas spomnil na Balkanskega bojevnika, na bančno luknjo, na ves tranzicijski kriminal in stotisoče odpuščenih delavcev, nemara še na izjavo dr. Jožeta Mencingerja, ki je dejal: »Če bi bil sam direktor družbenega podjetja, bi ga poskusil oškodovati.«
Če omenimo še operacijske mize, žilne opornice in druge nabave v zdravstvu pa deložacije za dobrih sto evrov dolga ter rušitev črne gradnje, ki jo je zgradila država sama, račun pa poslala najemniku, potem dosje K ali P zbledita do neprepoznavnosti.
Zakaj Erika Žnidaršič v Tarči obravnava stvari, ki so preteklost?
In čemu Erika Žnidaršič in njena Tarča kot odmevna, udarna, načelna, do vseh enaka namesto dosjeja Kangler – ki je preteklost, ki je najbrž padel zaradi pomanjkljivih dokazov – ne odpreta zdaj najbolj aktualne teme o vse dražji elektriki, saj nismo slišali za dražitev atomskih energentov pa v zvezi z njo o milijonskih nagradah uprave GEN-I? Se bo Erika nanj spravila, ko bo s svojo vlado štrbunknil?
Kanglerja in Počivavška so v Tarči obravnavali prej in zdaj, Goloba pa ne bodo, ker je tista reklama za oddajo Tarča o odmevnosti, načelnosti itd. stvar leporečja. Erika je poštenjakarica zgolj za ene, podobno kot so socialdemokrati socialni do sebe, za delavstvo jim je pa figo mar. Ne dovolijo, da bi razgalili našo vladavino prava, niso za to, da bi čistili pravosodje, ki naj ostane avtonomno, nedotakljivo, samostojno (s trajnim mandatom sodnikov), ne glede na rezultate. In delavstvo naj mirno pozabi na ves tranzicijski gospodarski kriminal, čeravno je šlo za rop stoletja, saj so se okoristili tisti iz globoke države.
Če je dosje Kangler, kot ga imenujejo v Tarči, ena največjih blamaž pravosodnega sistema, je voditeljica Erika Ž. – ki je bolj kot po načelnosti znana po pretiravanju – ena največjih medijskih izgub. Za lepim obrazom se malokrat skrivajo poštenje, etika, načelnost …
