Milan Gregorič 
Po zgodovinskih zapisih (Google, mojpogled.com/Vstala Primorska, 9. 2. 2024) je pesem Bazovica, avtor Albert Širok, ki jo je uglasbil Fran Venturini leta 1933, nastala pred vojno. Začela se je z verzom »Mi smo ubežni, /mi … Beri dalje
Temna senca nad bazoviško slovesnostjo V medijih sem zasledil (PD, 14. 5. 2023) izjavo tržaškega zgodovinarja Milana Pahorja, neutrudnega organizatorja in nepogrešljivega spremljevalca bazoviških slovesnosti, »da je komunistična oblast po vojni potiskala tigrovce na stranski … Beri dalje
Zakrknjen molk tudi v tranziciji Prikrita resnica o bridki usodi tigrovcev in drugih primorskih domoljubov pod komunizmom, o čemer bomo v nadaljevanju navedli nekaj najbolj kričečih primerov, je ob osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije izbruhnila na … Beri dalje
Ob koncu leta 2017 se je pojavila na knjižnih policah drobna knjižica z naslovom Pojmovanje organizacije TIGR pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej avtorja Tomaža Vuka iz Renč. Knjiga je diplomsko delo, ki ga je avtor zagovarjal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, pod mentorskim vodstvom prof. dr. Jerneja Pikala, in jo je izdalo prvotno Društvo TIGR.
Najprej je leta 2003 tragično preminil Karlo Kocjančič kot žrtev prometne nesreče in nekaj let zatem zaradi neozdravljive bolezni še Ciril Pelicon, Nadja Maganja in Marjan Bevk. Skozi leta so prišla nova vodstva in v društvo se je naselilo enoumje.
Ogromno dela je bilo opravljenega tudi pri postavljanju spomenikov in drugih spominskih znamenj tistim tigrovcem in primorskim domoljubom, na katere je povojni režim pozabil, bodisi zaradi podcenjevanja njihovega prispevka kot tudi zaradi ideološke zaslepljenosti režima. … Beri dalje
V torek, 27. septembra, je bila v dvorani SNG Nova Gorica slavnostna akademija ob 95. obletnici ustanovitve tajne protifašistične organizacije TIGR, ki se je je udeležilo mnogo uglednih gostov, kot npr. Milan Kučan, ministri Matej … Beri dalje
Tigrovci pa čakajo že tri četrt stoletja še na neko drugo uradno rehabilitacijo in opravičilo, in to s strani duhovnih dedičev komunističnega vodstva NOB za vse zlo in zločine, ki jih je to vodstvo ob molku sokrive ZB zagrešilo nad njimi. Zato bi se moral ob Pahorju in Matarelli bazoviškim junakom pokloniti tudi Marjan Križman, trenutni predsednik ZZB, in s tem rešiti čast svoje organizacije.
O veličastnem uporu Primorcev proti fašističnemu nasilju je bila napisana že skladovnica knjig. V njem so, kot že rečeno, sodelovali primorski čedermaci, ki so se organizirali v tajno organizacijo Zbor svečenikov sv. Pavla. Pa uporniške … Beri dalje
Boga sem našel v svojem notranjem glasu, ki mi govori, kaj smem delati in česa ne, pa tudi kaj moram storiti in česa ne smem opustiti, ker je tudi to lahko greh, kot tudi v vesti, ki me kaznuje, če storim kaj hudega.
Sanjali so o zmagah, misleč, da jim je zaradi zaslug vse dovoljeno, tudi grozljiv povojni genocid nad slovenskim narodom, zaradi katerega so se znašli na seznamu množičnih morilcev prejšnjega stoletja s Titom na čelu.
Kje naj sedaj Slovenci in drugi stalni prebivalci Slovenije uresničujemo svojo morebitno željo po izražanju svoje narodne pripadnosti? Mar nismo bili s tem oropani ustavne pravice?
Naj imajo tajkuni Kučana še tako radi, imajo prav gotovo še raje denar. In danes bogata državna korita niso več v Kučanovih rokah, verjetno se je bilo zato treba orientirati drugam.
Koprski borci NOB naj v Bazovici pred spomenikom štirim tigrovskim žrtvam pokleknejo, se pokrižajo in zmolijo kesanje za vse gorje, ki ga je komunistično vodstvo povzročilo tigrovcem in njihovim svojcem v preteklosti, kot tudi za očiten molk o tem zlu, ki ga borčevska organizacija zakrknjeno goji še danes.
V paničnih popadkih globoke države, da bi za vsako ceno zrušila tretjo Janševo vlado, je po propadlih mandatarskih poskusih s Tanjo Fajon in Jožetom P. Damjanom slednja potegnila iz naftalina še Karla Erjavca, ne oziraje se pri tem na njegove pretekle politične akrobacije, polomije in škandale.
Pri tem zapisu je mišljena tudi slovenska tranzicijska levica, ki pa je ni mogoče obravnavati kot samostojen politični subjekt, ker nastopa v glavnem kot podaljšana roka globoke države, in so tako njeni neuspehi hkrati tudi … Beri dalje
Dolgotrajna bitka za zagotovitev vsaj olajšane izvolitve, če že ne zajamčenega zastopstva, je trenutek, da se zravnamo, rešimo lastno človeško dostojanstvo in naši verolomni sosedi kdaj tudi pokažemo zobe, Bruslju, kjer so polna usta očitkov, da se ne spoštuje vladavina prava, pa je treba dati vedeti, da npr. dvajsetletno izigravanje 26. člena zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu sodi tudi med takšne kršitve. Končno imamo Evropsko sodišče, ki je pristojno, da o tem razsoja.
Janša je skozi svoje bogate in bridke izkušnje postal eden vodilnih mobilizatorjev širokega dela slovenskega občestva, ki se ne vidi v podobi povojne Slovenije, ki je jo komunizem »vrgel s tečajev«, sedaj pa se, kot … Beri dalje
Stoletnica Rapalske pogodbe in pravkaršnji izid slovenskega prevoda knjige tržaškega razumnika in publicista Paola G. Parovela Izbrisana identiteta (Trst, 1985) nas silita, da se nekoliko zamislimo nad dogajanji v preteklosti. Knjiga je izšla v samozaložbi … Beri dalje
Jože Biščak: Kulturni marksizem vzgaja mlade generacije za skupinski etnični samomor, da sovražijo sebe in tradicionalno kulturo … In vse to traja že nekaj časa, tudi v Sloveniji. Razmere uhajajo izpod nadzora, če niso celo že ušle.