Lepa naša domovina

Naša slovenska država, naše slovenstvo je odvisno predvsem od nas, od naše vztrajnosti, od našega ponosa. Poglejmo na primer zahodno od nas, v Italijo. V obdobju italijanskega narodnega boja za lastno državo (Risorgimento), v t.i. prvih dveh vojnah za italijansko neodvisnost v letih 1848–1861 je umrlo »samo« okrog 7000 Italijanov. Seveda nikomur v Italiji niti na kraj pameti ne pade, da bi zaradi dokaj majhnega števila žrtev zmanjševal pomen vojn za italijansko neodvisnost, kot se to žal prevečkrat počne pri nas zaradi »samo« desetdnevne osamosvojitvene vojne leta 1991 in dokaj majhnega števila žrtev v njej. No ja, morda tudi zato nekateri vztrajno širijo tezo, da brez NOB ne bi bilo samostojne Slovenije…

Rudar

Rudar v bolivijskem rudniku srebra Potosi. V neznosnih pogojih z vročino, žejo in pomanjkanjem kisika. Delo poteka skozi dan in noč, 7 dni v tednu. Za pičlih 100€ na mesec. Fotografija: Mitja Žunko

Škofovska palica

Pestrost narave. Biopastorales (pastorale, lat.: škofovska palica). Foto: Tone Lesnik.

Turoben praznik

In če se leta 2013 soočamo s formulo država da, toda po predosamosvojitvenih vatlih, se vsaj nekje v ozadju kljuvajoče oglaša vprašanje, kako je bilo pravzaprav z njenim nastankom. Ali ni osamosvojitve, kot se je zgodila, velik del Slovenk in Slovencev občutil kot nekakšen nasilni poseg v lastni mir? Kako naj sicer razložimo dejstvo, da je praktično od leta 1992 s svojimi glasovi blagoslavljal politični status quo ante? In videti je, da bi se v precepu med zgoraj navedenima možnostma znova odločil za prvo, za državo kot fevd. V to smer kaže tudi sončenje sedanje vlade, ki je po dolgih letih najskladnejša z željami predosamosvojitvene elite, veliko bolj, kot je bila to Pahorjeva, in zlasti njene še pred nekaj meseci docela anonimne kapitanke v javni naklonjenosti. Čeprav reže in prodaja.

Deset korakov za Evropsko Slovenijo

PREJELI SMO. Evropa in v njenem okviru Slovenija v sedanjih zaostrenih gospodarskih okoliščinah izgubljata čedalje večji del aktivne mlade generacije. Zaposlovanje mladih postaja izjema, in ne pravilo. Zdi se, da nas namesto dobre perspektive čakata … Beri dalje

B. Kordež, blog: Izgubljeni milijoni

V času, ko na eni strani seštevamo milijone in milijarde evrov, ki jih bo potrebno nameniti za sanacijo bančnega sistema, na drugi pa se pogajamo za vsak milijon, ki bi ga lahko privarčevali v zdravstvu … Beri dalje

Vprašanja, sama vprašanja

    HOMILIJA NA 12. NEDELJO MED LETOM. Tako kot je mnogokrat v življenju, je tudi danes v evangeliju. Sama vprašanja in nobenih odgovorov. Ne od Boga, ne od Cerkve, ne od prijateljev. Nobenih odgovorov, samo … Beri dalje

Razlogi za samostojno Slovenijo

Imel sem napisanih že kar nekaj odstavkov neke bolj ali manj dolgočasne razprave o levici in desnici na slovenskem, pa sem se nenadoma spomnil na prihajajoči praznik dneva državnosti. Tako sem vrgel proč napisano in se raje osredotočil na iskanje skupnega kot pa na poudarjanje razlik. Ker, čeprav so razlike globoke in bodo take ostale še naprej, moja duša ob takšnih praznikih potrebuje tisti občutek, da nas nekaj vendarle združuje. Zato sem se tudi z veliko žalostjo prenehal udeleževati državnih proslav ob dnevu državnosti: le te so postale prostor za norčevanje iz domoljubnih čustev, namesto da bi ljudem dajale ponos.

Jože Bavcon, Naše rastline

PREJELI SMO. Knjiga Naše rastline je izvirno poljudno strokovno knjižno delo, splet botaničnega strokovnega besedila, hortikulturnih nasvetov, ugotovitev in priporočil, estetskih opisov predvsem našega samoniklega rastlinstva ob hkratni primerjavi s tujimi kultiviranimi vrstami, občasno skoraj … Beri dalje

J. Bartolj, blog: Muke po Alenki

Tudi Alenke Bratušek ne šparajo. Začelo se je z vprašanjem plagiatorstva njene magistrske naloge, pa vprašanji, kdo pravzaprav res vodi njeno vlado, nadaljevalo z opazkami o neprimernosti garderobe z živalskimi vzorci na protokolarnih obiskih, zdaj … Beri dalje

Vedeti kdo smo – postati nacija

Dvajseto stoletje je bilo za Slovence obdobje dveh svetovnih vojn, okupacije, neuspeha, da bi v nacionalno ozemlje vključili zgodovinski izhod na morje in večinsko slovenski del Koroške, revolucije, držav­ljanske vojne, povojnih pobojev, kršenja človekovih pravic. Toda gledano iz zornega kota začetka 21. stoletja je bilo prejšnje stoletje za Slovenijo vendarle čas vzpona in uspehov. V manj kot sto letih je slovenska nacija uspela zavarovati obstoj slovenskega naroda, ki so ga ogrozili nasilni tuji nacionalizmi 19. stoletja ter druga svetovna vojna, ….

Ustanovljena Civilna družba za pravično Slovenijo

31. predstavnikov civilno družbenih gibanj je že podpisalo deklaracijo v kateri vse Slovence in državljane pozivajo naj pozorno spremljajo dogajanje v državi ter izostrijo kritičen odnos do nedopustnih pojavov v družbi. Boris Pleskovič, Mateja Jančar, Rok Prešeren, Mitja Štular, Mojca Perat in Jože Možina je danes predstavilo široko civilno družbeno pobudo, ki bo v četrtek 27. junija priredila zborovanje v Unionski dvorani v Ljubljani, kjer bo slavnostni govornik Boris Pahor.