Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila obsežna razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav ta daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s....
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Kučan zopet beži

Vedno bolj me motijo tri stvari: razraščanje sovraštva, laž in prostaštvo med politiki. Pogrešam pa hvaležnost, ki je tipično človeška lastnost, saj je živali ne premorejo. Prepričan sem, da to ne moti samo mene, ampak večino Slovencev. Sovraštvo, laž in prostaštvo ob odsotnosti hvaležnosti so namreč rakasta rana naroda.

Božična poslanica z druge strani

Glavni vtis, ki smo ga letos dobili pri vseh božičnih mašah, so bile prazne klopi. Ne le zaradi covida, temveč zaradi splošne izgube zaupanja v Boga. Kot da je eden od najvažnejših življenjskih smislov izpuhtel.

Kako sta plebiscit razumela Kučan in Tomažič

Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«

Je Maša Kociper tista lastovka, ki je naznanila prihod pomlad

Maša Kociper je med interpelacijo ministra Hojsa ubrala milejše strune, takšne, kot jih še nismo slišali pri nobeni interpelaciji. Kot bi se nekaj premaknilo v njej, porodilo čustvo, da minister vendarle ni takšna pošast, kot ga opisujejo njeni sobojevniki. Ta njen milejši ton je zaznal tudi Aleš Hojs, ne le moja malenkost. Pozneje, ko je repliciral poslancem, se je odrazil v spravljivejšem tonu ob njenem imenu.

Največja vojaška zmaga v slovenski zgodovini

Teritorialna obramba RS je sledila ukazom Vlade RS, ki jo je vodil Lojze Peterle, neizbrisno pa so jo s svojim vodenjem in nastopanje zaznamovali ministri Janez Janša, Igor Bavčar in Jelko Kacin. Čas bi bil, da bi tudi v določenih veteranskih  vrstah teh nekaj osnovnih dejstev dojeli in sprejeli.

Narava in pokrajina (foto): Slap Šprucar

Daleč nazaj v srednjem veku so se na južnih pobočjih Sorice naselili nemški naseljenci iz Tirolske in Bavarske. Za njimi je ostala cela vrsta popačenih imen nemškega izvora pa prelepe vasi v zatrepu Selške Sore … Beri dalje

Zakaj kristjani (ne) zaupamo znanosti

Nezaupanje v znanost med kristjani raste že desetletja, temelji pa na več dejavnikih: socializem, kot smo ga poznali v obdobju po drugi svetovni vojni; tudi v novejšem času instrumentalizacija znanosti za politične cilje; vpliv sodobne tehnologije, medijev in potrošniškega stila življenja na sekularizacijo družbe.

Nič novega na sončni strani Alp

Resolucija, ki so jo v Evropskem parlamentu sprejeli o vladavini prava v Sloveniji s poudarkom na tem, da naj vladajoči zagotovijo spoštljiv način reševanja problemov, je zrasla na zelniku evropske poslanke ter predsednice slovenskih socialdemokratov(?) Tanje Fajon, ki je ponosna naslednica komunistov.

Predsednik Republike Slovenije obtoženec na Ustavnem sodišču

Čeprav je kazalo, da bo praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča povsem predvidljiva interna proslava za skrbno izbrane povabljence, je slavnostni govornik, akademik prof. dr. Tine Hribar, zaslužni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, poskrbel, da bi morala proslava zaradi njegovega govora še kako odmevati v javnosti, pa tega žal ni mogoče zaslediti.

Darilo manjšini za rojstni dan

Na eni od spletnih strani sem zasledil prisrčno voščilo, v katerem je rečeno: “Frančiškov pontifikat je zaznamovan s promocijo dialoga, bratstva in družbenega prijateljstva, z iskanjem pozornosti in mesta manjšin. Kaže nam zgled, kako prepoznati … Beri dalje

Za stvarmi, ki dajejo vtis, da nekaj so, vedno pride praznina

Ali lahko komu kolikor toliko jasno povemo, kako doživljamo advent? Nemara težko, ker niti ne vemo, kako naj to, kar doživljamo, sploh opišemo. Advent je namreč nekaj tako notranjega, da nimamo nobenega zunanjega merila, po katerem bi lahko sodili, ali smo zares vstopili vanj ali pa smo se ustavili le pri nekaj vidnih prvinah, pri adventnem venčku, predbožični skrbi za voščila, pripravi daril in nakupih, da za praznike ne bi česa manjkalo.

Andreja Perc: Blagor ji, ki je verovala

Božični prazniki so edinstveni in za vse človeštvo. Želim vam blagoslovljene. Želim vam veselja, miru v srcu, blagosti v besedah, samoobvladanja, zvestobe danim besedam, tolažbe v trpljenju, upanja v obupu. To nam prinaša Bog z nami, ki je zvest. Odprimo Mu svoja srca, da nas nagovori.