Kučan zopet beži
Vedno bolj me motijo tri stvari: razraščanje sovraštva, laž in prostaštvo med politiki. Pogrešam pa hvaležnost, ki je tipično človeška lastnost, saj je živali ne premorejo. Prepričan sem, da to ne moti samo mene, ampak večino Slovencev. Sovraštvo, laž in prostaštvo ob odsotnosti hvaležnosti so namreč rakasta rana naroda.
Božična poslanica z druge strani
Glavni vtis, ki smo ga letos dobili pri vseh božičnih mašah, so bile prazne klopi. Ne le zaradi covida, temveč zaradi splošne izgube zaupanja v Boga. Kot da je eden od najvažnejših življenjskih smislov izpuhtel.
Kako sta plebiscit razumela Kučan in Tomažič
Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«
Družina in Življenje: Verujemo, da Bog vse obrne v dobro
Dragi možje, drage žene, dragi otroci, želimo vam obilje topline v vaših družinah, v vseh vaših odnosih. Naj bo leto 2022 leto zaupanja. Zaupanja v to, da Bog vse obrne v dobro!
Je Maša Kociper tista lastovka, ki je naznanila prihod pomlad
Maša Kociper je med interpelacijo ministra Hojsa ubrala milejše strune, takšne, kot jih še nismo slišali pri nobeni interpelaciji. Kot bi se nekaj premaknilo v njej, porodilo čustvo, da minister vendarle ni takšna pošast, kot ga opisujejo njeni sobojevniki. Ta njen milejši ton je zaznal tudi Aleš Hojs, ne le moja malenkost. Pozneje, ko je repliciral poslancem, se je odrazil v spravljivejšem tonu ob njenem imenu.
Jaslice nas nagovarjajo, naj usmerimo pogled vase in v svoje srce
Ni treba, da se oziramo kvišku in upamo, da nam bo Bog namenil pozornost, saj nas preproste jaslice nagovarjajo, naj usmerimo pogled k sebi, na svoj dom, med ljudi, ki nas obdajajo, na Cerkev, ki ji pripadamo. Tam nas čaka mir, ki ga spremljata veselje angelov in slava nebes.
Leto 2021 sta zaznamovala covid in sovražen odnos do vlade, zlasti njenega predsednika
Leto 2021 sta zaznamovala covid, ki je bolezen duše, saj ljudje marsikje niso bili sposobni stopiti skupaj, in histerija ter sovražnost do sedanjega predsednika vlade.
Osamosvojitev je vrednostno središče slovenskega naroda
Enotnost, ki spoštuje različnost, potrebujemo tudi danes. Je pogoj oblikovanja poti do skupnih ciljev. Naš zgled in vodilo za prihodnja ravnanja je lahko samo množična podpora osamosvojitvi in enotnost politične elite v času plebiscita, ki … Beri dalje
Največja vojaška zmaga v slovenski zgodovini
Teritorialna obramba RS je sledila ukazom Vlade RS, ki jo je vodil Lojze Peterle, neizbrisno pa so jo s svojim vodenjem in nastopanje zaznamovali ministri Janez Janša, Igor Bavčar in Jelko Kacin. Čas bi bil, da bi tudi v določenih veteranskih vrstah teh nekaj osnovnih dejstev dojeli in sprejeli.
Narava in pokrajina (foto): Slap Šprucar
Daleč nazaj v srednjem veku so se na južnih pobočjih Sorice naselili nemški naseljenci iz Tirolske in Bavarske. Za njimi je ostala cela vrsta popačenih imen nemškega izvora pa prelepe vasi v zatrepu Selške Sore … Beri dalje
Zakaj kristjani (ne) zaupamo znanosti
Nezaupanje v znanost med kristjani raste že desetletja, temelji pa na več dejavnikih: socializem, kot smo ga poznali v obdobju po drugi svetovni vojni; tudi v novejšem času instrumentalizacija znanosti za politične cilje; vpliv sodobne tehnologije, medijev in potrošniškega stila življenja na sekularizacijo družbe.
Nič novega na sončni strani Alp
Resolucija, ki so jo v Evropskem parlamentu sprejeli o vladavini prava v Sloveniji s poudarkom na tem, da naj vladajoči zagotovijo spoštljiv način reševanja problemov, je zrasla na zelniku evropske poslanke ter predsednice slovenskih socialdemokratov(?) Tanje Fajon, ki je ponosna naslednica komunistov.
Predsednik Republike Slovenije obtoženec na Ustavnem sodišču
Čeprav je kazalo, da bo praznovanje tridesetletnice Ustavnega sodišča povsem predvidljiva interna proslava za skrbno izbrane povabljence, je slavnostni govornik, akademik prof. dr. Tine Hribar, zaslužni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, poskrbel, da bi morala proslava zaradi njegovega govora še kako odmevati v javnosti, pa tega žal ni mogoče zaslediti.
Združenje eksorcistov AIE demantira izjavo eksorcista Kavčiča
V odgovorih je torej združenje eksorcistov AIE zanikalo, da bi kadarkoli govorilo o argumentih, ki se ne tičejo področja vere in službe osvobajanja, in to v javni obliki, v privatni obliki, v krogu svojih članov ali kako drugače.
Darilo manjšini za rojstni dan
Na eni od spletnih strani sem zasledil prisrčno voščilo, v katerem je rečeno: “Frančiškov pontifikat je zaznamovan s promocijo dialoga, bratstva in družbenega prijateljstva, z iskanjem pozornosti in mesta manjšin. Kaže nam zgled, kako prepoznati … Beri dalje
Za stvarmi, ki dajejo vtis, da nekaj so, vedno pride praznina
Ali lahko komu kolikor toliko jasno povemo, kako doživljamo advent? Nemara težko, ker niti ne vemo, kako naj to, kar doživljamo, sploh opišemo. Advent je namreč nekaj tako notranjega, da nimamo nobenega zunanjega merila, po katerem bi lahko sodili, ali smo zares vstopili vanj ali pa smo se ustavili le pri nekaj vidnih prvinah, pri adventnem venčku, predbožični skrbi za voščila, pripravi daril in nakupih, da za praznike ne bi česa manjkalo.
Andreja Perc: Blagor ji, ki je verovala
Božični prazniki so edinstveni in za vse človeštvo. Želim vam blagoslovljene. Želim vam veselja, miru v srcu, blagosti v besedah, samoobvladanja, zvestobe danim besedam, tolažbe v trpljenju, upanja v obupu. To nam prinaša Bog z nami, ki je zvest. Odprimo Mu svoja srca, da nas nagovori.
Milan Komar (1921–2006), slovenski filozof, profesor na Katoliški univerzi v Buenos Airesu
Letos se spominjamo tudi stote obletnice rojstva dr. Milana Komarja (4. 6. 1921–6. 1. 2006), slovenskega filozofa, profesorja na Katoliški univerzi v Buenos Airesu z nemajhnim vplivom v argentinskem akademskem okolju, predvsem pa misleca evropske duhovne drame 20. stoletja in učitelja filozofije ne le kot akademske vede, marveč zlasti kot življenjske modrosti.
Proticepilci načenjajo potrpežljivost in pripravljenost družbe za boj proti epidemiji
Proticepilci načenjajo potrpežljivost in pripravljenost družbe, da bi se soočila z žrtvami in odrekanjem, ki jih zahteva boj proti epidemiji.
Ta jezen Francek, pravi gozdni mož iz Polhograjskih Dolomitov
Ta jezen Francek se nikdar ni pustil fotografirati. Pričujoča fotografija je edina. Bil je namreč sladkosned. Ko se je dokopal do medu, se je čisto pomiril. Ko mu je nekdo nekoč podaril nekaj medu, ga je na skrivaj tudi fotografiral: čisto pravega gozdnega moža.