Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila obsežna razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav ta daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s....
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je to konferenco poklonilo domovini za njen 30. rojstni dan. »Zate, Slovenija!« je zapisano v uvodniku v Zbornik. Iz referatov slovenskih učiteljev žari želja, da bi mlade vzgojili v ljudi, ki bodo ponosni na svojo domovino in bodo spoštovali domovino sočloveka. Ljudi, ki bodo svobodno in samozavestno vstopali v druge odnose in v druge kulture. Brez strahu, da bi kaj izgubili, in tudi brez občutka, da so vredni več kot drugi. To je pot v sožitje in sobivanje.

Hudobni duh nam je nastavil cepiva, da bi nas zmedel

Hudobni duh nastavil cepiva in način njihovega pridobivanja, da bi zmedel kristjane in preprečil, da bi od njih kljub vsemu imeli dobro. Ja, res je splav zločin, je zločin to, kako delajo s telesi teh pobitih otrok, ampak Bog je Bog in lahko tudi dopusti, da se to spremeni v dobro za veliko ljudi. Za odločanje o tem je postavil cerkveno učiteljstvo in papeža. Kdo smo mi, da se bomo temu upirali?

Vihar v kozarcu vode na naši RTV

Zaposleni v informativnem programu so zvečine zelo zavzeti družbenopolitični delavci. Ne bi bilo slabo, če bi manj samoupravljali in politično taktizirali, ampak se bolj zavedali, da so zgolj državni uslužbenci. Še zlasti voditelji oddaj so zelo dobro plačani državni uslužbenci, bolje plačani od ministrov! Uredništvo informativnega programa ni d. o. o. v lasti vodilnih v tem uredništvu ali izpostava določenih strank.

Pogled z Dunaja na Slovenijo med pandemijo

Dobro bi bilo, če bi v težki situaciji, v kateri se nahajamo, opozicija pomagala vladi pri spopadu z epidemijo in tako prenehala partikularne strankarske interese postavljati pred zdravje in življenje ljudi.

Stota obletnica rojstva pesnika Franceta Balantiča

Minilo je sto let od rojstva mojega brata Franceta Balantiča. Le dvajset let je okušal življenje. V pomladnem dežju je bil muževna steblika. Njegovi dnevi so kipeli čez rob. Bili so polni iskanja, napajali so se v čisti studenčnici želja, iz katerih je vzkalil prečuden cvet preroške in mistične poezije. Slovenska beseda je v njej neskončno lepa in čista.

Lepota pata

Družbeni pat bo po volitvah po vsej verjetnosti ostal. Za njegovo preseganje je edini recept širši politični in družbeni dogovor. Vanj morajo biti vključeni relevantni igralci obeh blokov. To pomeni, da ni dovolj, da ob vodilnih z enega pola sodelujejo samo stranske figure z drugega.

Nobena Balantičeva pesem ne pove več, temveč vsaka pove vse

Konec meseca novembra bo minilo 100 let od dne, ko se je rodil pesnik France Balantič (1921 – 1943). Literarna veda ga označuje kot klasika slovenske poezije. Pesnikovi sestri – Minka in Tilka sta mi pred več kot 20 leti posredovali spomine na brata pesnika. Ocenjujem, da ima izpoved obeh sester izredno sporočilno moč in da je vredno, da so njuni spomini v skrajšani obliki predstavljeni širši javnosti.

Cesar Haile Selassie na obisku v Bohinju

V Bohinj, konkretno v Bohinjsko fantovsko društvo, je leta 1935 prispel nujni telegram, domnevno iz Afrike, z naslednjo vsebino: »Bohinj obišče cesar Abesinije Haile Selassie, dragi Bohinjci, slovesno ga sprejmete dne 25. oktobra ob opoldanskem vlaku. Stop.« Telegram je dodobra razburkal celotno Gorenjsko in povzročil pravi vihar v Bohinju: »Končno bomo Bohinjci doživeli, čast kot nam gre: ‘Pravi cesar na obisku’.«

Državljanska vojna, katere žrtev je bil tudi pesnik France Balantič

V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela državljanska vojna, ki je bila pomembnejša od upora proti okupatorjem. Žrtev napada Tomšičeve brigade na Grahovo je bil tudi pesnik France Balantič, ki je živ zgorel v hiši, kamor se je zateklo več deset domobrancev.

Akademik Zorko Simčič, pisatelj, pesnik, dramatik, zaveden Slovenec, je star sto let

Leta 2019 je pri založbi Beletrina izšla knjiga pogovorov profesorja, pesnika Franceta Pibernika in literarnega raziskovalca z Zorkom Simčičem Dohojene stopinje. Knjiga je nastajala osemnajst let, beremo pa lahko vprašanja odličnega poznavalca slovenske književnosti z vseh koncev sveta in pronicljive, iskrive in odkrite odgovore Slovenca – intelektualca, umetnika, zavednega Slovenca, ki je velik del svojega življenja preživel daleč na drugi strani oceana, a bil ves čas povezan z domovino.