Daleč nazaj v srednjem veku so se na južnih pobočjih Sorice naselili nemški naseljenci iz Tirolske in Bavarske. Za njimi je ostala cela vrsta popačenih imen nemškega izvora pa prelepe vasi v zatrepu Selške Sore in na drugi strani v Baški grapi ter porečju Idrijce.
V vasi Sorica se peljemo še kar mimo farne cerkve vse tja do razcepa. Naravnost naprej vodi cesta do smučišča in naprej v Bohinj, na levo pa proti Baški grapi. Zavijemo torej na levo in po kakšnem kilometru ob robu ceste opazimo znak za slap. Od tu naprej je treba iti peš. Najprej po kolovozu, nato pa po gozdni poti. Predvsem zadnja zna biti pozimi nekoliko neprijetna, zato je ob poti kar nekaj pletenic, po domače zajl. Po petnajstih minutah hoje se zasliši žuborenje, še malo pa smo pri slapu. Čez deset metrov visoko steno skače slap Šprucar. Obrnjen je proti jugu, in če imamo srečo, v kapljicah njegovega tolmuna za povrh vidimo še mavrico.
