Svoboda je dragocena. Tako dragocena, da si zasluži katedralo. Tako je treba odgovoriti na zajedljive komentarje, ki so se z leve zgrinjale na pobudo Petra Jambreka. Veliko kritiziranja, najedanja, zmrdovanja je bilo tudi na desni. … Beri dalje
Za nami je sila neugodno desetletje totalnega multi-institucionalnega razkroja te države in naroda. Razkroj je nastopil s hudimi sistemsko-strukturnimi zlorabami oblastnih pooblastil naperjenih zoper eno in isto pristno opozicijsko politično stranko. Vsem na očeh. Celo … Beri dalje
To ni kolumna o nedeljskem delu. To je kolumna o preprostem liberalizmu in kompleksnem liberalizmu. Zakaj? Zato, ker je tisti prvi podobno nevzdržen kot vsaka druga ideologija, ki en moralni temelj postavi nad vse druge. … Beri dalje
Za Cerarja je liberalizem tudi večja davčna obremenitev, povečevanje birokracije ter preprečevanje razvoja Slovenije v smer četrte industrijske revolucije. Evropska liberalna javnost mu bo ploskala, slovenska javnost pa bo v strahu pred neoliberalizmom pompozno pozdravila komedijanta za novega predsednika vlade.
Zakaj še ena stranka ? V čem bo drugačna od drugih ? Grobo rečeno, druge stranke vam obljubljajo, da bodo h koritom pripeljale sposobnejše in bolj poštene upravljavce, beri svoje funkcionarje, člane in simpatizerje. Prstan … Beri dalje
Če desnosredinskih volivcev ne nagovarja nobena stranka, je to odlična politična niša ne le za Žigo Turka, ampak za vse podobno misleče, da ustanovijo svojo stranko. Predvolilno sodelovanje, tudi povezovanje na osnovi skupnih vrednot, naj omogoči uspeh sorodne koalicije na bodočih volitvah.
Glede na to, da stanje duha v Sloveniji še vedno krojijo ljudje, ki so zrušili Demos, bo naša država v imenu »liberalnosti« še dolgo izključevalna in monološka. Spomenka Hribar kot kakšna zvezda repatica vedno znova preleti medijsko nebo, ko je treba zaustavljati desnico ali/in očrniti Cerkev. Njen soprog še kar naprej odkriva »fašistoiden klerokatolicizem« in »slovenski militantni katolicizem«.
To je javni odziv na vabilo kolega in prijatelja Aleša Mavra, ki me je povabil k podpisu peticije za poimenovanje kamniške knjižnice po Francetu Balantiču. Peticije nisem mogel podpisati, ker sem dobil vtis, da bolj kot Balantiča brani domobranstvo. Iz mojih odgovorov se je razvila zanimiva osebna korespodenca.
Mencingerjevemu nacionalnemu interesu in ostalim institucionalnim ostankom iz časa socializma se izteka čas. Zgodovina jih bo odplaknila na smetišče, kjer bodo delali družbo fevdalni ureditvi in sužnjelastniškemu redu. Liberalci smo se dvignili, sedaj pa naj … Beri dalje
Politična razporeditev se razlikuje od države do države, posledično obstajajo razlike tudi glede specifičnih interesov določenega političnega pola. Predvsem v Evropi so ti zelo odvisni od preteklih zgodovinskih izkušenj, predvsem v minulem krvavem stoletju, zlasti … Beri dalje
Moj esej z naslovom Zakaj nisem liberalec? je sprožil kar nekaj odzivov pripadnikov desne miselne struje na raznoraznih spletnih omrežjih. Glavna kritika moje malenkosti se je seveda glasila, da sem pripadnik »črnega (to se pravi, … Beri dalje
Kot volivec sem zelo preprost. To je verjetno tudi razlog, zakaj le zelo redko volim. Preprosto pogledam, ali je na trgu političnih strank kdo, ki predstavlja liberalno idejo. Ne zagovarja, ne obljublja, temveč predstavlja. Pred … Beri dalje
… komunjarji, komiji – kratek slovarček za liberalne bralce Pri Kritiki konservativni se zavedamo, da je široko področje, ki ga na Slovenskem zaseda t. i. desnica – v resnici gre za dokaj suho in pusto … Beri dalje
Katoliški konservativni liberalec se zavzema za osebno svobodo na vseh področjih človekovega življenja. Možnost svobodnega odločanja zagovarja v javni in v zasebni sferi, tako v urejanju zadev posameznika kot tudi skupnosti v kateri deluje. Prepričan … Beri dalje
Gornji stavek lahko slišiš ali bereš, kamorkoli se obrneš. Res je tako. Različnost v mišljenju in delovanju je navzoča tudi pri drugih narodih. Naša posebnost je v tem, da ne znamo »stopiti skupaj«, ko gre … Beri dalje
Zgodba o tem, kaj bi se morali Slovenci naučiti, da ne bomo ponavljali tragedij iz svoje nesrečne preteklosti. Že dolgo me ni nobena knjiga tako prevzela kot Prišleki Lojzeta Kovačiča, po mojem eden najboljših romanov … Beri dalje
Naša zgodovina je, posebno v zadnjem času, zaporedje zgodovinskih križišč. Na njih nam politiki ponujajo predvsem smer levo – desno. Čeprav večini državljanov najbolj ustreza sredina, t.j. “naravnost”, te možnosti praktično ni na spisku. Pred … Beri dalje
Sašo Ornik opisuje razloge za naše delitve na konzervativce in liberalce, tako danes kot v zgodovini. Več: Razpotja.
Iz psiholoških raziskav Jonathana Haidta sledi, da so pri moralnih sodbah liberalci sposobni videti le približno polovico dejavnikov, ki jih upoštevajo konservativci. Haidt, zdaj profesor socialne psihologije na Univerzi v Virginiji, je bil že kot … Beri dalje
Vir: blog Jinov svet. Miha Movrin piše v Časniku o Dveh Slovenijah, mnogih Slovenijah in z njim se vsekakor strinjam. Teoretično. Ideja dveh Slovenij, ki je zadnje čase spet precej v obtoku, je variacija na … Beri dalje