domobranci

Ne-sojeni, a promovirani Edvard Edi Kocbek

Foto: www.pinterest.de

Okvarjeno intimno jedro, nukleus slovenske družbene patologije desetletja onemogoča kakršnokoli pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se učinkovito onemogoča resnico in ovira uveljavitev prava.

Beri dalje

Beri dalje

Rosvita Pesek: “France Bučar je bil večni disident.”

“Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate …”

Beri dalje

Čas je za barve!

Vsi, ki smo Slovenci, demokrati, drugače misleči, strpni do drugih, čeprav se z njimi ne strinjamo, ki prisegamo na meritokracijo in ne na »našizem«, smo zdaj poklicani, da pokažemo svoje barve in da kljub obupnemu nesorazmerju sil, naredimo, kar je potrebno danes storiti. Poklicani smo, da Slovenijo pobarvamo z mavrico pluralnosti.

Beri dalje

Kako se mešata rdeča in črna

Ponekod bi radi naredili preteklost črno-belo, pri nas pa črno in rdečo. In črna in rdeča se v našem družbenem kontekstu zelo slabo mešata. Rdeča zvezda, rdeč komunisti, črni kleriki, črni oz. beli belogardisti, domobranci, ki so tudi črni. Ko na trenutek pomisliš, da so se stvari pomirile, spet udarijo.

Beri dalje

Izkopana resnica

Ljudje, ki so slutili, kaj jih čaka v »osvobojeni« Sloveniji ob koncu vojne, ker so se uprli komunistični ideologiji, ki je po vojni zavzela vsak kotiček posameznikovega življenja, so se pred tem slutenim (in že med vojno krepko občutenim) nasiljem želeli umakniti na varno, pa jim tega partizani niso pustili, čeprav je bilo konec vojne. In zdaj so domobranci grdi, ker so se temu uprli?

Beri dalje

Razmišljanje o spravi

Kaj bi pa želeli bivši domači oblastniki (bivši? – opomba po 25 letih) slišati od nas, tako imenovanih premagancev? Da smo bili izdajalci, ki smo se povezali z okupatorjem, postali njihovi hlapci in se skupaj z njimi borili proti lastnemu narodu, da se ohranimo na oblasti. Bi to odgovarjalo resnici? Nas niso komunisti s stotinami umorov naših ljudi sami primorali, da smo se jim uprli in si organizirali samoobrambo?

Beri dalje

Prejeli smo: Sprava, spomenik, zakon

Vedno pogosteje slišimo v medijski, pa tudi v vsakdanji komunikaciji sporno izjavo ob besedi sprava. To je: “Zgodovine ne bomo spreminjali. Ne glejmo v preteklost, ampak v prihodnost.” Te trditve govorci podkrepijo z vzvišeno, cinično … Beri dalje

Beri dalje

Balantič je eden, Balantiča nista dva

Bojim se, da je publika kar malo prehitro, brez pomisleka zaploskala napovedi lokalnega kulturnika, da se bodo strasti pomirile, ter da bo (očitno po zaslugi kamniškega župana) knjižnica v Kamniku nosila vsaj ime »Knjižnica PESNIKA Franceta Balantiča«. Torej namesto »Knjižnica Franceta Balantiča« – rajši (manj sporno!) – »Knjižnica pesnika Franceta Balantiča«?

Beri dalje

Sprava: katera pot do resnice je prava?

Nova slovenska zaveza je marca sprejela Resolucijo o vprašanjih slovenske zgodovine in sprave slovenskega naroda. Gre za kakovosten tekst z bistveno ugotovitvijo, “da je bila revolucija za slovenski narod ne le zgrešena, temveč zavrženja vredna zabloda”.

Beri dalje

Grahovo v ognju groze

Partizani so se hiši, v temni noči s torka, 23. novembra na sredo, 24. novembra 1943 okrog pol desetih zvečer pritajeno približali. Pod vodstvom partizana, ki se je pred vojno v Grahovem izučil mesarske obrti, … Beri dalje

Beri dalje

Rdeče nasilje

Z izvajanjem povojnih izvensodnih pobojev je jugoslovanska/slovenska komunistična oblast kršila ne le Haaško konvencijo o vojnih ujetnikih in Ženevsko konvencijo o pravicah vojnih ujetnikov, ranjencev in bolnikov, katerih podpisnica je bila tudi predvojna Jugoslavija, ampak … Beri dalje

Beri dalje

Znižati prestavo

Vse bolj se v slovenski družbi zaostruje večni problem nedorečene polpreteklosti. V zadnjem letu sem slišal kar nekaj komentarjev zaskrbljenosti nad stanjem duha v državi, ki naj bi »spominjal na čas tik pred državljansko vojno« ali ki naj bi se stopnjeval v smeri novega konflikta. Nekaj prireditev na to temo je dvignilo precej prahu ter pripomoglo k okrepitvi takšnega vzdušja, razne izjave za javnost pa še dodatno vzpodbudile slabo voljo.

Beri dalje