V torek, 28. novembra, si bo mogoče na TV Slovenija ogledati pričevanje Anke Poženel s Črnovrške planote. Njeno pričevanje je svojevrsten klic k človečnosti in spoštovanju temeljnih civilizacijskih vrednot, ki sta jih na naših tleh … Beri dalje
Svoje spomine na leto 1945 bom začel še nekoliko prej, saj mislim, da je to za njihovo razumevanje skoraj nujno.
V tokratnem prispevku »Slovenci v senci« se podajamo na tanek in spolzek led slovenske medvojne in vojne politike. Ena od glavnih oseb političnega okolja tedanjih časov je bil Marko Natlačen. Rojen je bil v Mančah … Beri dalje
V imenu vseh otrok s Petrička, katerih večina je izgubila starše na Teharjah ali v Starem piskru, zahtevam, da se besedilo na panoju prilagodi resnici ali pa ga vsaj odstranite, če je nekaterim danes še … Beri dalje
Anton Drobnič je živel v izjemnem času in je s prijatelji prepoznal svoje poslanstvo pogumnega pričevanja za tiste in v njihovem imenu, ki so bili poklicani v mučeništvo za državo in svobodo, ki jo imamo danes za samoumevno.
Sredi lanskega poletja nas je Tomažič presenetil s petimi zgodbami s skupnim naslovom Zlom, sedaj pa končuje scenarij za film Križev pot 1945. Če je Zlom prinesel zanimive zgodbe s presenetljivimi zapleti, z elementi kriminalke, ljubezni, romantike, družbene kritike, ki jjh je avtor postavil v posebno obdobje totalitarnega jugoslovanskega sistema, se Križev pot 1945 dotakne množičnih povojnih pobojev domobrancev in z njimi povezanih civilistov v Sloveniji leta 1945.
Med vnuki Karla Erjavca, ki so ga umorili partizani, je tudi Karel Erjavec, kandidat za predsednika DESUS, ki v predvolilni kampanji poudarja, da je »stranka DeSUS ideološka stranka tudi zato, ker brani pridobitve narodno osvobodilne borbe in, ker nikoli ne bomo dovolili, da bi se spreminjala zgodovina v tem smislu, da so sodelavci fašizma in nacizma odigrali pozitivno vlogo v drugi svetovni vojni.«
Ivan Korošec, nekdanji domobranski nadporočnik, je junija 1945 s skupino ujetnikov uspel pobegniti iz zloglasnega celjskega taborišča Teharje. O svojih izkušnjah je 20. novembra 1995 je v delu parlamentarne preiskave o povojnih množičnih pobojih pričal pred preiskovalno komisija državnega zbora (DZ), ki jo je vodil poslanec dr. Jože Pučnik (SDSS).
General Rupnik, nekdanji avstroogrski in starojugoslovanski vojaški častnik, med vojno glavni vodja slovenskega domobranstva, je bil po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo s še nekaterimi soobtoženci po koncu druge svetovne vojne obsojen zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem po enajstih točkah obtožnice in ustreljen.
Govori, da so del posmrtnih ostankov domobrancev z Orlovega vrha odpeljali v tovarno in predelali v klej , da so jih raztopili v apnenici, da so jih vrgli v Savo, da so jih odpeljali k sv. Urhu in jih pokopali kot žrtve, ki so jih umorili tamkajšnji domobranci.
Po kapitulaciji Italije so partizani v domala mesecu dni v duhu komunistične revolucije pod vodstvom Osvobodilne fronte pobili okoli tisoč ljudi, največ v Mozlju pri Kočevju, Jelendolu in drugod.
Odprtina jame ni bila velika; globoka je bila približno 20 metrov, z vrha navzdol pa se je močno širila. Zdolaj je bila jama trikrat, štirikrat večja kot zgoraj. In še rovi so vodili vanjo kot v kraških jamah.
O številu žrtev v jami še ugibamo. Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je potrebno še naprej iskati še eno jamo v območju Ušivih jam.
Čeprav je bil simbolni pogreb žrtev pomembno dejanje, pa tiste slovesnosti prav zaradi skritih komunističnih namenov ne moremo imenovati spravna. Takrat je nadškof Šuštar poudaril, da gre za »simbolični krščanski pogreb domobrancev, mašo zadušnico in molitve za vse žrtve vojnih in povojnih let«.
Domobranci so branili slovenska življenja, domove in vrednote pred napadi in razdejanjem partizanskih enot, izvajalcev komunistične revolucije. In z življenjem plačali to poslanstvo. Bili so odgovor na medvojne dogodke in revolucijo.
Vsako leto se maja spominjamo ene največjih tragedij v slovenski zgodovini, namreč pomora od Angležev iz Vetrinja vrnjenih predstavnikov Slovenske narodne vojske (domobrancev, četnikov) in svojcev, ki so jih spremljali.
Kot je to po revolucionarnih spremembah več ali manj avtomatično, so bili nujni spremljevalci novega družbenega reda v Sloveniji/Jugoslaviji po drugi svetovni vojni težka in pogosto kruta merjenja moči, krivice, kazenske akcije, maščevanja, predvsem pa … Beri dalje
J. Možina, RTV Slo, Pričevalci: France Erce (POSNETEK) »Čudno je bilo takrat, jaz sem imel izredno srečo, da sem živ ostal,« se spominja zdaj skoraj stoletni France Erce iz Vodic na Gorenjskem. V zanimivem pričevanju, … Beri dalje
Ranka Ivelja, Dnevnik: »Naključje – ali božja volja – je poskrbelo, da sva se z nadškofom pogovarjala natanko tisto petkovo popoldne, ko so poslanci v parlamentu tekmovali, kdo bo bolj spretno zagovarjal rešitev, ki se … Beri dalje
