V nedeljo, 20. junija, je bilo pri sv. Jožefu v Ljubljani slovesno, a kljub temu prijetno in domače, saj so trije člani tamkajšnje jezuitske skupnosti obhajali jubilej mašniškega posvečenja: p. Milan Bizant in p. Andrej Benda srebrno mašo, torej 25 let duhovništva, p. Tomaž Podobnik pa zlato mašo, petdeset let duhovništva.
Nastanek samostojne Slovenije je posledica ravnanja modrih in pogumnih ljudi, ki so bili ob kritičnem času na pravem mestu. Ob visoki obletnici želim svoji domovini mirno sožitje med državljani za skupen cilj: srečna Slovenija.
Življenje je sestavljeno iz veliko majhnih trenutkov. Lahko doživiš res lepe trenutke, drugič si v težkem položaju. Poznam tudi trenutke, v katerih sta si veselje in žalost, zmaga in izguba, moč in nemoč zelo blizu. Včasih, ko sem doživel čudovit, lep trenutek, uspešen izpit, osebno zmago, je sledila faza izčrpanosti, žalosti, nemoči. Ko berem Sveto pismo, ugotovim, da takih občutkov nimam le jaz.
Slovenija je dosegla svojo popolno samostojnost, brez kakršnekoli odvisnosti od kogarkoli, svojo popolno samostojnost ji je uspelo doseči po poti razdružitve, ki je mednarodno priznan način delitve države.
Iz neprestane defenzive, v katero nas potiskajo tviti in včasih premalo domišljene odločitve, je treba preiti v ofenzivo pozitivne zgodbe, ki je jasna, a mora v njej biti nekaj za vse, “ki dobro v srcu mislijo”. Govorica Vlade mora biti kremžarsko jasna in dostojanstvena, živeti v resnici, a mora tudi nagovarjati drugi pol.
Nekoliko nenavadno se mi zdi, da lahko ti dobrohotni plakati, ki ponujajo pomoč, izzovejo tako močne reakcije. Po drugi strani pa se skušam vživeti v te ljudi – in se z lahkoto. Zapise in izlive na plakatih razumem kot krik na pomoč.
Ob 30. obletnici samostojne slovenske države bomo Slovenci doma in po svetu vnovič ustvarili verigo molitve in posta za domovino, letos pod geslom K skupnemu Izviru.
Trideset let srečanj pri Lipi sprave, ki so pomenila začetek uveljavljanja poprave krivic in rehabilitacije žrtev bivšega režima. Člani in somišljeniki društva si vseskozi na različne načine prizadevamo za to: izdali smo zbornik Sprava in demokracija, v katerem smo odgovornim in javnosti zapisali svoje usmeritve in pogoje za končanje narodnega razkola, ki ga je povzročila revolucija. Ugotavljamo, da so državni organi storili korake v to smer, a pogrešamo zagotavljanje pravne varnosti za vse, vključno vse žrtve.
Razstava Republika Slovenija 30 let del svojih vsebin posveča tudi športu: športnikom in športnicam ter ekipam, ki so nas v zadnjih tridesetih letih navduševali s svojimi rezultati. Če smo kdaj, smo Slovenci in Slovenke enotni, ko pred malimi ekrani ali na polnih športnih tribunah z navijanjem pristavimo svoj delček h končnemu uspehu športnika ali športnice oz. ekipe.
Če danes pogledamo v širni svet, nam poročajo, da imajo ponekod v globokem komunizmu še vedno prepoved hišnih TV anten. Ne vem, kako daleč so potem tam s svetovnim spletom – internetom, ki še znatno bolj ogroža komunizem, kot ga je je takrat ogrožala televizija?
Ustavna obtožba je bila dejansko le del širšega političnega teatra, ki služi za zadovoljevanje največjih »biserov« v poslanskih vrstah opozicije. V prvi vrsti to velja za Janija Möderndorferja pa Miho Kordiša in še koga. V resnici gre tu le za boj za nasledstvo na oblasti. Tako kot je pred več kot dvema desetletjema ob svoji ustavni obtožbi dejal tedanji premier Janez Drnovšek: »Saj se boste še pobili med sabo …«
Manifest slovenske levice z nekoč znano retoriko omenja tudi naslednje: Največji nasprotniki v družbi so v vrstah RKC duhovščine, profesorji zasebnih šol in fakultet, lastniki podjetij, zbornice, veliki kmetje, uredniki in novinarji desničarskih medijev, župani podeželskih občin, ostanki meščanstva, falsifikatorji zgodovine NOB, ter potomci klerofašistične sodrge (1.7.).
Bo mogoče varnost, ki jo mora zagotavljati država, nekega dne kupljiva? A največja nevarnost, o kateri le malokdo govori, je, da nas čas prehiti.
Moje tokratno razmišljanje sovpada s ponovno vnemo naših postkomunistov, da bi si podaljšali oblast, ki sicer nikoli ni bila zakonita, še manj uspešna.
Zveza borcev NOB odkrito poziva k uporu proti vladajočim, torej proti vladi, ki je bila demokratično izvoljena po ustavi in demokratičnim načelom. To je bil konkreten poziv k rušenju ustavnega reda.
Ni lahko živeti v Sloveniji, čedalje teže in nevarno je biti zaveden in ponosen Slovenec. Ne zaradi prišlekov z juga, ampak zaradi njihovih slovenskih zagovornikov.
James Manjackal: Nadzorovanje rojstev, načrtovanje družine, splav, kontracepcijska sredstva, promoviranje homoseksualnih zvez itd., projekti elit (politikov, bogatih poslovnežev in milijonarjev), ki ne verjamejo v Boga Stvarnika, ampak so obogateli na račun moči svojih bogov!
James Manjackal spet med nami od 21. do 23. maja 2021: Vem, da ima Gospod tudi zate pripravljeno prekrasno presenečenje! Pridi, zajemi z veliko žlico iz Gospodove roke!
Ljubljana ostaja v glavah sedanje mestne oblasti miselno ujeta v času, katerega resnica je ostala zakopana v slovenskih hostah, napojenih s krvjo slovenskih deklet, žena, fantov in mož, ki so verjeli vanjo. Pa čeprav vsak v svojo.
Dejanski pokrovitelj donatorske akcije za STA je bila tranzicijska levica s svojimi botri. Objavili so, da so preko sms in drugih donacij zbrali skoraj dvesto tisoč evrov, a tem številkam ne moremo verjeti na lepe oči. realen pokazatelj donatorske akcije bi bila objava t. i. velikih donatorjev, torej vseh, ki so darovali več kot sto evrov.