Če v internetni družbi ne bomo zastopali svojih vrednot in pogledov o družbi na spletnih portalih, v življenju ne bodo prisotni! Ne smemo dovoliti, da glasna manjšina tiho večino potegne v zgodbo z tragičnim koncem. Naj se sliši tudi naš glas, ne pustimo si ga vzeti od »glasne manjšine«.
Jelko Kacin: “Lahko samo povem, čeprav nisem član te koalicije, niti te vlade, da vsi štirje predsedniki koalicijskih strank sedijo vsak dan skupaj vsaj uro in pol. Za vsak dan posebej se dogovorijo, kaj je treba narediti takoj, da bi bili uspešni v boju z virusom. To ni samo zdravstveni ali organizacijski izziv, še manj je samo organizacijski izziv, saj je ves čas treba gledati tudi v gospodarsko prihodnost. Zato je nastal prvi sveženj ukrepov in zato že nastaja drugi sveženj ukrepov. ”
Ravnanje Janše kaže na to, da se zaveda, da je treba predvsem upoštevati stroko na vseh področjih in se nato na osnovi teže argumentov odločiti, kako v dani situaciji reagirati. Razumljivo je, da zaradi časovne stiske, materialne, finančne in kadrovske podhranjenosti ter razmer v bližnji in širši okolici vedno ni možno sprejeti optimalne odločitve, vendar kaže, da je splošna smer prava. Kriza je huda, ni pa prva v naši zgodovini. Zgodovina nas tudi uči, da totalitaristi (to so vedno levičarji) krizo vedno izkoristijo za netenje revolucije, prek katere potem želijo priti do totalne oblasti.
Če dobro premislimo, kaj je bil povod za mednarodno intervencijo Blaža Zgage in posledično reakcijo vladnega urada, lahko ocenimo, da gre za natančno programiran manever nasprotnikov Janševe vlade, ki jih niti epidemija kužne bolezni ne ustavi pred rušenjem še ne v celoti konstituirane koalicijske vladne ekipe, ki se v medijih nadaljuje celo v času velikonočnih praznikov.
Napačno je, da sodobne migrante v Evropo enačimo s političnimi begunci, ki potrebujejo in so upravičeni do političnega azila. Razumeti jih je lahko kot okupatorje 21. stoletja. Z njimi namreč muslimanska uma poskuša okupirati in si v nadaljevanju podrediti Evropo.
Medtem ko se koronavirus še naprej širi, je škof Athanasius Schneider pozval duhovnike, naj posnemajo Jezusa Dobrega Pastirja in naj zavoljo duš celo ne ubogajo krivičnih ukazov škofov, o katerih on pravi, da se zdaj vedejo bolj kot »posvetni birokrati«, kakor pa »pastirji«.
Za potrebe analize so sodelavci Glasno proučili nekaj nekaj specialnih načinov oblikovanja televizijskega sporočila, ki jih omogoča manipuliranje s sliko in zvokom v montaži televizijskega posnetka. Večina gledalcev teh posebnih “sporočil” ne opazi in ne zazna njihovega vpliva na vsebino oddaje; dejansko pa pomembno delujejo na zavest gledalca in njegovo vrednotenje prikazane vsebine.
V branje ponujamo pogovor, ki ga je imel prof. Tomaž Simčič z dr. Ivom Keržetom ob nedavnem izidu njegove nove knjige Mahničeva estetika in literarna kritika, ki je pred nekaj meseci izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Prof. Simčič je knjigo uredil in napisal pronicljivo spremno besedo.
Opaža se, da so orkestrirani napadi na vlado, ki je v sedlu komaj pol meseca, dirigirani z rdečo dirigentsko paličico malega moža z modrimi očmi iz Murgel …
Zaenkrat lahko rečem, da smo v Celju dobro pripravljeni. Srečujemo se z mnogimi dvomi, saj takšno stvar delamo prvič, vendar smo dovolj zgodaj postavili strukture in pripravili prostore, da lahko vadimo pred najhujšim vrhom, ki prihaja. Te dni čutimo kot zatišje pred viharjem, saj vemo, da bo veliko ljudi potrebovalo našo pomoč.
Posamezniki na RTV, ki so odgovorni za sramotno ravnanje javnega medija, lahko to preverijo z neodvisno anketo, kjer bo hitro jasno, kolikšen del državljanov je še voljan brez prisile plačevati RTV naročnino. Če pa menijo, da je ideološko aktivistična usmeritev RTV prava, pa predlagamo, da se tudi financira na takšen način – s prostovoljnim prispevkom aktivistov, ki podpirajo takšen program.
Zvečer bom sedla z družino k družinski mizi in zmolila rožni venec. Sklonili bomo glave in prosili Boga odpuščanja. In za usmiljenje, da odvrne od nas kugo, to na Zemlji. In še kar je bolj važno – kugo večnega pogubljenja.
Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski.
Janez Kocijančič, ugledni član slovenske komunistične vrhuške, skuša prodati za resnico nekaj, kar so si njegovi predhodniki preprosto izmislili. Je le del bajk in povesti o t. i. »naprednih«, »levih« ipd. sokolih in njihovi vlogi v OF. Pri tem je več kot očitno, da Janez Kocjančič ni nikoli niti pogledal dokumentarnega gradiva Komunistične partije Slovenije in njene naslednice Zveze komunistov Slovenije, kaj šele da bi se kot visok športni funkcionar seznanil z njim.
Razlog strogih ukrepov italijanskih oblasti je preprost: matematični izračuni so namreč kmalu pokazali, da bi brez poskusa zajezitve epidemije število obolelih v kratkem času tako skokovito naraslo, da bi italijanski zdravstveni sistem, kljub temu da je – zlasti v severnih deželah – eden boljših v Evropi, tovrstnega pritiska ne zdržal. Edina rešitev pred katastrofo je bila torej poskus zajezitve virusa, in ta zajezitev je – v pričakovanju antiviralnih zdravil in cepiva – mogoča samo z osebno izolacijo.
Naj užaljeni posamezniki ali pa Olimpijski komite Slovenije pojasnijo slovenski javnosti tudi dejstvo, zakaj ni bil g. Leon Štukelj, ob svojem ugledu v svetu, spoštovanju in civilizacijskem obnašanju ter po navedbi g. Braneta Dmitroviča eden od dveh ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, ob vsem tem spoštovanju do njega, nikoli imenovan za častnega predsednika tega komiteja.
V enem od mnogih spletnih virov, ki se poglobljeno ukvarjajo s pojavom koronavirusa, zasledimo podatek, da naj bi bil »pacient nič« pakistanski migrant. Ta je zavrnil izolacijo in testiranje na koronavirus in je še naprej kuhal in delil hrano v eni izmed kitajskih restavracij na severe Italije.
Z opazovanjem nočnega neba in meritvami potovanja Sonca, ki razbijajo monotonijo samoosamitve, boste začutili dinamiko vesolja in se čudili njegovi lepoti.
V Sloveniji je veliko možnosti za kratke enodnevne izlete. Pred kratkim sem se podal na enega. Iz Ljubljane sem se najprej odpravil do Rakovega Škocjana, slastno kosilo sem si privoščil v Postojni, po okrepčilu pa se odpravil proti Uncu in Cerknici ter naprej do Kozarišča in sloviti grad Snežnik. Po ogledu grajske zbirke sem se namenil še proti Mašunu, kraju na Snežniškem pogorju, kjer ob ostalinah imenitnega lovskega dvorca stoji krčma. Po dolgotrajni poti skozi v tančico noči ogrnjene snežniške gozdove in brezštevilna razpotja sem naposled le prispel do končne postojanke, kjer sem si privoščil še obilno večerjo.
Spoštovana ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec Lipicer ter spoštovani minister za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Zdravko Počivalšek, apeliram na vaju, da ohranite letne dopuste in počitnice, saj se bomo le tako lahko pripravili na izzive v novem šolskem letu; ti izzivi namreč ne bodo enostavni. Tako bo bolje za državljane, za šolstvo in tudi za gospodarstvo.