Ustavno sodišče je v svoji odločitvi U-I-67/09, Up-316/09 navedlo »/…/V okviru svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Svobodni, od oblasti neodvisni mediji so conditio sine qua non za oblikovanje pluralno in posledično nepristransko informirane javnosti. Svoboda javnega obveščanja pogojuje sposobnost javnosti, da nadzira oblast, in zagotavlja učinkovito delovanje politične opozicije vsakokratni oblasti. Samo svobodni mediji lahko zagotavljajo uravnoteženo ravnanje politične oblasti v državi in omogočajo kontinuiran nadzor nad državnimi (oblastnimi) organi. /…/«.
Zgoščen tok sprememb ob pandemiji spominja na leto 1989
Takrat smo za celovito obveščenost morali spremljati dnevnik TV Slovenije, poročila na avstrijski TV, brati Novo revijo, Revijo 2000, Tretji dan, Kristjanova obzorja … Tudi danes ne zadostuje za objektivno obveščenost zgolj poslušanje poročil po radiu ali gledanje TV dnevnika, Odmevov… Za celovito in verodostojno informiranost je dobro prebrati še članke na portalih, kot sta na primer »Domovina« in »Časnik«, ter spremljati objave na Twitterju.
Zakaj? Minister Janez Cigler Kralj je izjavil:
»V 90 odstotkih domov za starejše se ni nihče od oskrbovancev ali zaposlenih okužil z novim koronavirusom. Naša prva skupna skrb ostaja dobrobit oskrbovancev v domovih, ki so fizično oddaljeni od svojcev več kot mesec dni« (vir je dostopen TUKAJ) .
Ali ste zasledili med novicami posebej poudarjeno, da se v 90 % v domov za starejše ni okužil noben varovanec ali zaposleni delavec? Poročano je bilo, da so direktorji zavodov nezadovoljni in so dobili večjo minutažo novice kot minister.
Podobno je z izplačilom dodatka v času epidemije zdravstvenim delavcem. Ker je bil zakonski paket COVID I. sprejet (tudi po zaslugi opozicije) šele v aprilu in je rok uveljavitve osem dni po sprejetju zakona, vlada bolnišnicam ni mogla zakonito nakazati sredstev za izplačilo dodatka pred tem rokom, vse bolnišnice pa niso imele dovolj lastnih sredstev, da bi ta znesek za nekaj dni pri izplačilu rednih plač založile.
Ustavno sodišče maje pravno državo
Bolj kot domnevna tiha uvedba diktature in ukinitev pravne države s strani vlade, pred katerima neupravičeno svarijo mediji, me skrbi, da se pravna država maje tam, kjer tega nikakor ne bi pričakoval – na ustavnem sodišču. Jan Zobec, vrhovni in nekdanji ustavni sodnik, govori o atentatu ustavnega sodišča na samo sebe (članek je dostopen TUKAJ). Ustavno sodišče je zadevo o financiranju zasebnih šol reševalo tri leta in pol in spremenilo prej že sprejeto lastno zavezujočo odločitev. Osebno me je v tej zadevi zbodla zlasti časovnica objave odločitve ustavnega sodišča.
Spomnila me je na revizijsko poročilo računskega sodišča pred desetletjem, ki je revidiralo občinski proračun in izreklo negativno mnenje. Kljub temu, da je bila revizija zaključena pred lokalnimi volitvami, sodišče poročila ni objavilo pred njimi z obrazložitvijo, da niso želeli vplivati na njihov razplet. Da občine ni vodil župan pomladne opcije, je bilo zgolj »naključje«. Tudi ustavno sodišče odločitve ni sprejelo in objavilo v času prejšnje vlade, v kateri je resorni minister vztrajno zavračal izpolnitev prvotno sprejete sodne odločitve ustavnega sodišča. Osebno menim, da v primeru desnosredinske sestave vlade sodišče v sedanji sestavi sodnikov pri odločanju o takem primeru ne bo čakalo na padec vlade. V zaključku navedenega članka je zapisano:
»Profesor Letnar Černič se utemeljeno sprašuje, kdo sploh bo spoštoval US in njegove odločbe, kdo bo spoštoval človekove pravice, če niti vrhovni varuh človekovih pravic in ustavnosti ne spoštuje samega sebe in lastnih odločb. Ustavne sodnice in večina sodnikov niso prikrajšali samo tistih staršev in otrok, ki obiskujejo zasebne šole. Kar je morda še huje, razvrednotili so ugled svoje institucije, njeno upoštevnost in njeno spoštovanje – ter s tem omajali enega od temeljev ustavne demokracije. Posledice bomo čutili vsi. Nič ne pretiravam, če rečem, da ustavna demokracija stoji in pade z US.«
Ustavno sodišče je klecnilo, medijev pa to več ne zanima
Šele sedaj, ko je večina evropskih držav uvedla izredne razmere in jih je začela uvajati tudi Švedska, so mediji nehali govoriti o vladni diktaturi.
Zanimivo, da ob zadnji zgodbi z »vladno depešo« javna televizija ni podrobno predstavila nasprotnega stališča Združenja novinarjev in publicistov o zadevi (Stališče ZNP je dostopno TUKAJ). Priporočam branje tega stališča.
Zaradi kompleksnosti mednarodne gospodarske povezanosti se bodo razmere in medijska krajina v Sloveniji drastično spremenile. Mnogi tiskani dnevniki in časopisi se bodo s pomočjo digitalne tehnologije preselili na spletne portale. O teh spremembah lahko več preberete v članku Strahovlada v Sloveniji (članek je dostopen TUKAJ).
Realna, točna in nepristranska informiranost državljanov je ključna za delovanje demokracije. Slednja za svojo ohranitev terja aktivne državljane. Za zagotavljanje demokratičnosti je nujna proaktivna vloga vsakogar izmed nas. Medijska krajina se bo s tiskanih medijev selila na elektronska digitalna omrežja. Zato smo poklicani, da v razpravah na socialnih omrežjih aktivno sodelujemo in povemo svoje mnenje. Brez aktivne vloge vsakega izmed nas razmer v Sloveniji ne bomo spremenili.
Če v internetni družbi ne bomo zastopali svojih vrednot in pogledov o družbi na spletnih portalih, v življenju ne bodo prisotni! Diktatura je v Jugoslaviji trajala tako dolgo tudi zato, ker je tiha večina molčala. Že pred časom je na nekem omizju novinar iz Srbije dejal:
»Dovolili smo, da je glasna manjšina potegnila tiho večino v zgodbo z tragičnim koncem! Tega ne smemo več dovoliti!«
Naj se sliši tudi naš glas, ne pustimo si ga vzeti od »glasne manjšine«.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
