Marsikdo bo težko povezal minulo nedeljo in današnji dan. Težko bo razumel, da se bo isti papež Frančišek, ki je ves teden navduševal milijone mladih, v zgodovino Cerkve na Slovenskem in nasploh v slovensko zgodovino vpisal kot tisti, katerega podpis bo zapečatil nekaj, kar je videti kot obglavljenje naših krajevnih cerkva. Seveda se – upam – vsi zavedamo, da bi bilo preveč preprosto zdaj z besnimi pogledi streljati proti od sveta odmaknjenim pisarnam večnega mesta, od koder je papež dobil v podpis usodni dokument. Vsak vsaj približno razumen človek bo vedel, da se to, kar je upravičeno videti kot tragedija, ni začelo sredi Italije, ampak pri nas, in da ne prvo ne odločilno poglavje te tragedije ni bilo spisano danes, marveč daleč nazaj, morda pred več desetletji.