V življenju Evropske zveze se razprava o naših temeljnih vrednotah zelo pogosto konča pri vladavini prava na Madžarskem in Poljskem ter pravicah skupnosti LGBT+. Zato bi morali najvišje predstavnike EZ pogosteje slišati govoriti o temeljnih vrednotah na način, kot so o njih govorili očetje Zveze.
Narodna razdeljenost, velike razlike med ljudmi in v dojemanju naših skupnih duhovnih ter civilizacijskih korenin, vse to se je dogajalo v času revolucije in po njej. Imel sem privilegij, da sem lahko opazoval in sodoživljal spremembe.
Planinski smerokazi, ki jih postavljamo prostovoljci markacisti za varnost planincev, protivladni protestniki pa jih uporabljajo za svoje oglaševanje.
Letošnji Koliščarski dan na jasi pri ribniku Rakovnik v soboto, 28. avgusta, od 10. do 18. ure bo v središče postavil prehrano koliščarjev. Veliko je raziskanega, kaj so takrat pridelovali, kaj je samo raslo na tem območju in je bilo primerno za hrano, katere živali so takrat živele …
Okrog sedmih jezerc južno od Iga je danes gozdna učna pot. Prav prijetno. Vzameš si urico časa in si privoščiš lep sprehod v naravo. Če pa je družina dovolj radovedna, lahko v soboto konec avgusta obišče Koliščarski dan.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) posredovala načelno mnenje glede korupcijskih tveganj zaradi zakona in konflikta interesov ob gradnji in upravljanju drugega tira železniške proge Koper–Divača (2TDK).
Seveda jim v Nemčiji niti na kraj pameti ne pade, da bi omenjeni arhiv zaprli. Prav tako tam ni prav nič slišati o tem, da bi se pripravljal kakšen referendum na temo arhivov. Zakaj le?! Nemci so preprosto povedali, da sta nacionalni socializem in komunizem nedemokratična politična sistema, ki ju je potrebno obsoditi. Tudi zaradi razvoja, gospodarskega napredka in blaginje državljanov.
Župnik Strmšek v Oznanilih zapisal: Ko sem v prejšnjih Oznanilih pisal nisem nič lagal in pretiraval. Ogromno sem dobil spodbud in zahval, da je končno nekdo spregovoril to, kar vre med ljudmi.
Nemška Judinja Margaret Bergmann (1914–2017) je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili nacisti v Nemčiji na višku moči, nemška prvakinja v skoku v višino. Nekega dne je dobila pismeno obvestilo, da za nastop na olimpijadi ni dovolj usposobljena. Namesto Judinje Margaret Bergman je na olimpijadi nastopila rasno čista nemška atletinja Dora Ratjen, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila hermafrodit.
Za mnoge je bil Terezin končna postaja, za nekatere pa le vmesna na poti v Auschwitz. Večina se jih ni nikoli več vrnila. Med njimi je bilo na tisoče otrok. Odraščali so v skrajni bedi in ponižanju. Danes je v visokih, sivih in turobnih stavbah muzej.
Varuhi spomina v pobudi Vseposvojitev negujemo spomin na žrtve zla, na njihove upe, molitve in sanje, iz katerih rastemo. To je dejanje upora proti ukazom sveta, ki trdi, da preteklost ni pomembna. Proti nekulturi se najučinkoviteje borimo z ustvarjanjem več kulture.
Ni sodobnega krščanstva, ki bi lahko bilo hoja za Kristusom brez bolečine in trpljenja … Kdor to misli in pričakuje krščanstvo brez križa, ne pozna Kristusa ne Cerkve ne življenja svetnikov. Tako na koncu kličem z apostolom Petrom: »Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti sveti od Boga.« (Jn 6,69)
Sedanja jenkijevska civilizacija je v fazi Neronovih požigov Rima, nje oboževanje pa svobodna izbira.
S simbolnim dejanjem odhoda armade se je za pripadnike TO vojna pravzaprav končala. Na dan odhoda zadnjega vojaka iz Slovenije je bil general Janez Slapar v Kopru. Znane so njegove besede, ki jih je ob zaključni slovesnosti dejal predsedniku Kučanu: »Od tega dne na naših tleh ni več tujih, sovražnih vojakov.«
Lani bili anticepilci proti testiranju, letos pa se ne bi ločili od testiranja – in to rednega testiranja.
Rakova jelša, še zlasti pa načrtovana gradnja velikega stanovanjskega naselja za Bežigradom v bližini džamije napovedujeta getoizacijo Ljubljane. Ne pozabimo na tretji morebitni geto v središču mesta (v stari Ljubljani), ki utegne nastati z množičnim kupovanjem starih dotrajanih hiš.
Primer, ki lahko kaže na zadevni problem, je nedopustna medijska in politična promocija, ki jo je bil deležen sicer spoštovani in podpirani Zvjezdan Radonjić v nedavnem prispevku na Portalplus z naslovom Sprechen Sie Albanisch?
Janez Mihovec – Iški morost Rečica Iška ima več obrazov. Trideset kilometrov dolg vodotok izvira pod vasjo Lužarji in nato kot puščica teče proti severu skozi sotesko. Pri Iški vasi priteče iz soteske na ravnino … Beri dalje
Po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih do vsakogar, ki se ne strinja z njihovo politično usmeritvijo, se lahko strinjamo, da taki ljudje, kot je Marjan Šarec ne sodijo v politiko in še manj parlament, kjer se sprejemajo za državo in naše življenje pomembne zakonske odločitve in usmeritve.
Ivan Artač je umrl 12. aprila 2005 v Trstu. Na nagrobni plošči o njegovem liku in delu zgovorno pričajo besede iz knjige Nebo je žarelo: »Kjerkoli govorijo moj jezik, se čutim doma, hočem biti koristen član domovine.«