Letošnji Koliščarski dan na jasi pri ribniku Rakovnik v soboto, 28. avgusta, od 10. do 18. ure bo v središče postavil prehrano koliščarjev. Veliko je raziskanega, kaj so takrat pridelovali, kaj je samo raslo na tem območju in je bilo primerno za hrano, katere živali so takrat živele …
V deželi koliščarjev se bodo obiskovalci lahko udeležili izkustvenih, naravoslovnih in ustvarjalnih delavnic ter iger, lahko bodo poslušali predavanje arheologa o življenju koliščarjev, predstavitev Ljubljanskega barja, kakršno je zdaj, spoznavali pisatelja Janeza Jalna in njegove Bobre ter si izbrali koliščarsko ime, ker prazen žakelj ne stoji pokonci, si bodo lahko sami spekli podpepelnjak, na razpolago pa bo tudi gostinska ponudba s koliščarskim navdihom.
Koliščarje bo obiskal tudi znameniti arheolog, ki je v zadnji četrtini 19. stoletja odkrival ostanke pradavnih kolišč Karl (Dragotin) Dežman, predavanje pa bo imel tudi eden vodilnih slovenskih arheologov dr. Anton Velušček, velik poznavalec življenja koliščarjev. Ostankov kolišč je veliko, vsi ne morejo biti postavljeni na ogled javnosti, marsikaj si pa lahko ogledamo v muzejih.
Arheologi prav letos praznujejo desetletnico, kar so Prazgodovinska kolišča okoli Alp vpisana na seznam svetovne dediščine pri UNESCO. Vpis obsega izbor 111 edinstvenih prazgodovinskih območij v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Švici, ki skupaj predstavljajo transnacionalni serijski vpis svetovne dediščine. Slovenski vpisani kolišči sta stali na območju Iga.
Avtor fotografij je Robert Fojkar.
