Temna stran meseca
Ne boj se, samo veruj. (Mr 5,36) Brez olepševanja. Danes stojimo pred skrivnostjo smrti. In pred smrtjo ne moremo biti ravnodušni. Smrt je huda reč. Zato pred vsako smrtjo vztrepetam, posebno pred tisto, s katero … Beri dalje
Ne boj se, samo veruj. (Mr 5,36) Brez olepševanja. Danes stojimo pred skrivnostjo smrti. In pred smrtjo ne moremo biti ravnodušni. Smrt je huda reč. Zato pred vsako smrtjo vztrepetam, posebno pred tisto, s katero … Beri dalje
Ob dnevu državnosti je vedno tako, da smo obstreljevani s komentarji in analizami, spomini in izjavami. Na eni strani lahko slišimo velike besede o tistem 24. juniju leta 1991 in o dnevih prej in pozneje, … Beri dalje
Finančni svet znova in znova polnijo novice o Grčiji in njenem dolgu. Potem situacijo odgovorni pomirijo (vsaj pred očmi javnosti) in svet se vrti dalje, kot da ne bi na vrata trkal eden največjih finančnih … Beri dalje
Če pogojuje gledanje televizije še vedno železna srajca navade povprečnega slovenskega državljana in se odtok gledalcev manj občuti, pa je stanje tiska (predvsem dnevnega) katastrofalno. Že prejšnji teden smo omenili padec naklade Dela, ki je leta 2005 bila še v višini 82 tisoč dnevnih izvodov, v prvem trimesečju letos pa (samo še) 32 tisoč. Podobno je z Dnevnikom in Večerom.
Spoštovani meščani in izvoljeni predstavniki občinskih svetov Kamnika in Komende, lepo in za slovensko poezijo razveseljivo novico, da ste želeli kamniški knjižnici dati ime po liriku Francetu Balantiču, svojem rojaku, enem naših najboljših pesnikov v … Beri dalje
Eugen Kogon, pisec temeljne knjige o sistemu (ne le) nacističnih koncentracijskih taborišč Osvoboditev? Svoboda? Ko se je pred sedemdesetimi leti končala vojna, so ljudje na najbolj živ, pretresljiv in dramatičen način doživljali pomen teh osupljivih … Beri dalje
Udeleženci so se zbrali zaradi napovedanega preimenovanja Kamniške knjižnice. Na pogovornem večeru, kot sta organizatorja Časnik.si in društvo Demos na Kamniškem poimenovala prireditev, posvečeno pesniku Balantiču in zapletom po preimenovanju kamniške knjižnice, je bilo približno … Beri dalje
V težavah ni samo Slovenija, temveč Evropa kot celota Nekaj gnilega se plazi po Evropi. Politično ravnotežje zmernih političnih strank se postopno podira. Na vseh koncih in krajih stare celine vijejo na plan politični ekstremi, … Beri dalje
Oratorij je eden tistih edinstvenih projektov, ki iz mladostne zagnanosti in dobre volje zraste v mogočno gibanje. Gre za večdnevno ali celo večtedenski program za otroke, ki združuje ustvarjanje, zabavo, učenje, druženje, duhovnost, predvsem pa … Beri dalje
Aktualno vprašanje je, kakšen ideal družine in lik očeta in mame bomo pustili otrokom? Ter če minerji želijo in hočejo tem otrokom dati to, kar res potrebujejo ali ne. Pri morebitnem referendumu o zakonski zvezi bo šlo točno za to. Samo za to, če otroku pripada oče in mama, ali ne. Smo res minerji, ki skrbimo za otroke?
V zadnjem obdobju lahko v Sloveniji veliko poslušamo in beremo o možnostih izključitve Grčije iz ekonomske in monetarne unije, le malo pa o razlogih za nezadovoljstvo Britancev in o njihovih razlogih za prostovoljni izstop Velike Britanije iz Evropske Unije. Razprava na otoku o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije je stara že skoraj dvajset let, vendar izstop Britancev še nikdar ni bil tako blizu.
Zakaj ni več veselja nad tem, da imamo svojo državo, je vprašanje, ki bi si ga morali večkrat zastaviti, je v intervjuju povedal pesnik in publicist Brane Senegačnik. Brane Senegačnik je na ljubljanski filozofski fakulteti … Beri dalje
V sklopu prireditev ob spominu na tragične dogodke pred sedemdesetimi leti, ko so po koncu vojne tisoči Slovencev morali zapustiti svoje domove, je Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS) v torek, 23. junija, v Zavodu … Beri dalje
ALTIPLANO Na visoki planoti V južnem Peruju se glavna veriga Andov razširi in razdeli na dva dela. Med obema je nastala visoka planota, Altiplano, ki je visoka med 3500 in 4000 metrov. Morda se na … Beri dalje
Uredništvo Časnika želi svojim bralcem in vsem državljanom Slovenije ponosno praznovanje tisočletnih sanj Slovencev, ki jih lahko danes uresničujemo v samostojni državi!
»Le vkup, le vkup uboga gmajna« je bil klic , ki je pred 500 leti, leta 1515, prediral ozračje in pozival razžaljene in ponižane, v revščino potisnjene kmete k solidarnosti, k združitvi, k oblikovanju moči, s katero bi v uporu proti svojim gospodarjem dosegli znosnejše in boljše življenje v okviru od Boga dane ureditve sveta. Praviloma več kot 90% prebivalstva so bili prav kmetje in na njihovih ramenih sta slonela preživetje in blaginja celotne družbe in države.
Te dni so mladi še posebej pred našimi očmi in težko je ne opaziti tesnobe, ki jo sicer skrivajo pod plaščem veseljačenja in strahu, ki ga utapljajo v takšni ali drugačni omami.Kdo bi jim zameril? … Beri dalje
V času pisanja se je izhodiščni splošni entuziazem, ki je spremljal zmago Syrize na grških volitvah, že precej polegel. Sedaj je že jasno, da se je naskok Syrizinega solunskega programa nad Berlin zelo kmalu zaustavil … Beri dalje
V četrtek praznujemo Dan državnosti. Eden od tistih, ki bi jim po ameriško rekli »founding father« slovenske države je dr. Peter Jambrek. Čeprav bi se dve tretjini Slovencev samozaničljivo zmrdovalo že ob ideji, da Slovenija sploh ima »očete države«. Peter Jambrek je eden od tistih, ki menda niso več »naši«. Od srede devetdesetih do danes se je takih »bivših naših« na desnici nabralo kar nekaj.
Na Rudniku pri Radomljah, v Galeriji Repanšek, stojita v parku pred galerijo dve obeležji pesnikoma Francetu Balantiču in Karlu Destovniku Kajuhu. Zasnoval in izdelal ju je Janez Repanšek, ki je obeležje Francetu Balantiču postavil leta 2013, … Beri dalje