Na Rudniku pri Radomljah, v Galeriji Repanšek, stojita v parku pred galerijo dve obeležji pesnikoma Francetu Balantiču in Karlu Destovniku Kajuhu. Zasnoval in izdelal ju je Janez Repanšek, ki je obeležje Francetu Balantiču postavil leta 2013, včeraj pa je skupaj z vnukinjami odkril še obeležje Karlu Destovniku Kajuhu. Hvala ustvarjalcu za to lepo kulturno, spravno dejanje, ki govori samo zase.
France Balantič: Nekoč bo lepo
Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli —
nekoč bo lepo…
Pijana bodo legla naša telesa,
v zubljih steklenih veter bo pel
in mehke trave in zemlja in mirna drevesa
bodo tonila v brezmadežni spev.
Med prsti dnevi bodo drseli kakor semena,
srca ne bo nam več trgala rast,
v očeh bodo žarela domača slemena,
čas večnega molka naša bo last.
Nekoč bo lepo,
nekoč bomo roke v prst zakopali
in bomo življenja sokove spoznali;
takrat bo lepo…
Vir: Wikivir
Karl Destovnik Kajuh: Slutnja
Ni res, ne morem verjeti
vestem tem zloglasnim,
da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti.
Ne, ni res, ne morem verjeti …
Da bomo z barbarskimi klici hiteli preko zemlje,
da bomo pobijali vse, razrušili vse,
mi, ki čitamo Byrona, Gorkega, Bloka, Puškina,
in da bomo jutri divjali s peno
krvavo na ustih.
Uživali bomo ob krvi nedolžnih teles.
O, ne … o, ne …
Kako sram me je …
Vir: Wikivir
Foto: Aleš Čerin
