Možno je, da je vstop v brezno pod Macesnovo gorico pri določenem delu politike in njihovih predhodnikih sprožil panično reakcijo, ki smo jo doživljali že ob vstopu v rov sv. Barbare v Hudi jami.
Sedaj samo še čakamo, da bodo jugonostalgiki začeli oznanjati, da je bilo v Jugi dovoljeno peti kakršnekoli pesmi, tudi ustaške in domobranske, ter da je bil Goli otok le obmorsko letovišče, ne pa zloglasni kamniti gulag sredi so Jadrana.
Kopišča v Kamniški Bistrici so eno od več kot 600 »prebojev« revolucionarnih odredov. Ti preboji, ti poboji so potekali po končani drugi svetovni vojni, ko naj bi ljudje zaživeli v miru, brez strahu. Žrtve so bili očetje, sinovi, matere, hčere, otroci. Izgub na strani revolucionarjev v teh prebojih ni bilo. Ali pač … za vedno je bilo omadeževano prizadevanje tistih, ki so se resnično borili za svobodo.
Na www.casnik.si je bil objavljen prispevek z naslovom »Novinarsko »piškotarstvo« dobiva nove razsežnosti«, v katerem je avtor med drugim zapisal, da je članica uprave Telekoma Slovenije »grozila, da bo Telekom Slovenije prenehal oglaševati pri Požarju, če bo ta nadaljeval z »neprimernim« pisanjem«. Vsakršne tovrstne navedbe odločno zavračamo, saj niso resnične niti niso del poslovne kulture, ki jo v Telekomu Slovenije imamo.
Sodniki, ki so pred tem vodili pravno blamažo, ki jo je potem razveljavilo najvišje sodišče, niso bili deležni nikakršnih sankcij, Radonjić pa je primer sodnika, ki uničuje ugled sodstva.
Svet mora vedeti, da neki nekoč obetajoči srednjeevropski državi grozi zaton pravega, iskrenega liberalizma in začetek neke navidezne demokracije, kakršno so patentirali naši večni vzorniki Rusi.
Voditelj Alternative za Nemčijo v Turingiji Björn Höcke sodi med izrazite pripadnike desnega krila v stranki, za katero spogledovanje s Hitlerjevo dediščino ni tabu, vsaj ne v zadostni meri.
Tasić meni, da je priznanje zločinov in distanciranje od zločincev na strani Zveze borcev nujno za dialog, prav tako pa na domobranski strani distanciranje od vodstva, ki je domobrance izpostavilo prisegi tretjemu rajhu. Prihodnost vidi svetlejšo le v resnicoljubnosti in povezovanju.
Čigavi varuhi so slovenski mediji? Varuhi demokracije v večini primerov zagotovo ne, saj z oblastniki voljno sodelujejo pri prikrivanju njihovih nekompetentnih, neprimernih ali celo nezakonitih ravnanj. Namesto tega bistveno bolj pogosto nastopajo kot varuhi vladajoče elite in zakulisnih centrov moči, se pravi t. i. globoke države. Raje kot z nosilci oblasti obračunavajo s tistimi, ki razkrivajo nečednosti le-teh in s tem ogrožajo njihov položaj.
Za nas Slovence je še posebej zanimiv tisti del resolucije, ki poudarja položaj držav za železno zaveso po drugi svetovni vojni, kamor je spadala tudi Jugoslavija in Slovenija z njo vred, ki so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj.
Vrniti se moramo h klasičnemu in naravnemu odnosu do zakona, družine in otrok. Če hočemo kaj spremeniti oz. obstati, potem moramo vse delati, da bo med nami čim več otrok. Toliko jih potrebujemo, da bomo spet številčno rasli. Ta boj bo težak, dolgotrajen in silen.
Postopoma smo pri nas naredili vse tako narobe, da imamo sedaj težave pri razumevanju, kako je v resnici prav. Tam, kjer to delajo na pravi način, imajo nekajkrat višjo dodano vrednost, kot tam, kjer to delajo(mo) narobe.
Kdo ima prav? Ali ministrica za pravosodje, Andreja Katič, ki brani poslanstvo pravosodja, ali predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki brani kolege, in bivša generalna državna tožilka, ki je dala prednost neodvisnosti tožilcev, ne pa pregonu kaznivega dejanja neplačila prispevkov za pokojnino zaposlenih? To vprašanje se mi postavi, ko prebiram sporočila medijev.
Multikulturalizem je verjetno star toliko kot človeštvo. Skozi vso svetovno zgodovino je prihajalo do mešanja različnih ljudstev, narodov, ras, verstev in jezikov, še zlasti v velemestih in pristaniščih. »Melting pot« tako ni ameriška pogruntavščina, marveč … Beri dalje
Janez Mihovec – Soncni zahod v Portorozu Pred nekaj dnevi me je služba poslala na seminar v Portorož. Prvega dne se je zadeva končala ravno pravi čas, da sem se sprehodil do Bernardina in si … Beri dalje
Osebno in narodno identiteto gradimo z dialoškimi napori med seboj, s svojo preteklostjo in njenimi izročili, ki nas odpirajo tudi Bogu, da bi bil človek bolj človeški, bolj gotov vase in v svojo narodno skupnost kot sestavni del njegove identitete.
Brezbrižnost je tista, ki omogoča in dovoljuje vsem vidnim političnim vodjem po Evropi, da molčijo ob nasilju, ki smo mu priča nad Katalonci, nasilju, ki kar vpije po javnih protestih. Stotine ranjenih, nad katerimi se znaša španska policija, so samo dokaz več, da je brezbrižnost javnosti tista, ki omogoča italijanskim, slovenskim in drugim evropskim političnim voditeljem, da molčijo, medtem ko se nasilno tepta osnovna pravica Kataloncem, pravica do avtonomije.
Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize.
Možje so s plaščem zakrili sramoto svoje Matere, ki so jo onečastili tisti, ki bi morali najbolj skrbeti zanjo! Zaščitili so tudi nas, ženske, zlasti katoličanke, ki smo ob pogledu na razgaljeno nosečnico jeznega obraza, za katero se je nekaj časa dopuščala nevzdržna interpretacija, da gre za amazonsko Mater Božjo, doživljale veliko nelagodnost, če ne celo osramočenost.
