Oblasti zmanjkuje denarja za načrtovano porabo. Razmišljajo, kako priti do manjkajočega denarja. Slišimo, kako se jim svetijo»svetijo« privarčevane milijarde, ki jih imajo varčevalci shranjene na naših bankah. Govori se, da je tega denarja blizu 18 milijard. Mnenje te oblasti je tudi, da je ta denar ena možnih rešitev našega gospodarstva!
Prihodnost mesta in njegovih mladih ljudi je negotova, morda celo že zelo mračna. A nekaj je zanesljivo: pogumni mladi ljudje ne bodo brez množičnega upora dopustili, da bi kitajske oblasti omajale vrednote ustavne demokracije in vladavine prava. Harmonična družba pač zahteva vladavino prava in ustavno demokracijo.
Ne morem dojeti in sprejeti, da nekdo ve, da ima slabo orodje za svoje delo, pa nič ne ukrene, ne predlaga in ne zahteva, da dobi za svoje delo pravo orodje, da lahko korektno dela. Vsak, ki je odgovoren do družbe, bo to storil, če pozna svojo osebno odgovornost in ima vsaj kanček odgovornosti do ustanove, ki mu daje plačo.
Fraport sicer večinsko obvladuje dežela Hessen, a družba kotira na borzi in se obnaša kot normalna delniška družba, katere glavni cilj je dobiček. Poslovni motiv Fraporta, da ima v Sloveniji uspešno naložbo, je mnogo boljše jamstvo povezanosti Slovenije s svetom kot pa »leteči cirkus« Alenke Bratušek in Zdravka Počivalška.
las o mogočnem drevesu je že davno dosegel tudi dolino. Prvi jo je opisal J. G. Seidl, ki je v letih 1840-1847 potoval po Štajerski in jo navedel v svojih delih. Omenjal jo je še botanik Glowacki leta 1893 in že takrat so njeno starost cenili na 1000 let. Leta 1951 so mogočno drevo zavarovali kot naravni spomenik in naravno znamenitost.
Janez Juhant: Neuravnoteženost in neaktualizacijo slovenskih razmer potrjuje program 23. avgusta, ko je bilo na RTV SLO sicer govora o kršitvah pravic režimov v drugih državah skoraj nič pa o grozodejstvih Roga ali drugih 750 morišč in taborišč po letu 1945, kjer so po nalogu takratnih diktatorjev nečloveško obračunavali s tisoči nedolžnih, izvensodno pomorjenih žrtev.
Janez Janša: Tisti, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, so državo, ki si je nisi želeli, polastninili in pokradli. Ne samo v materialnem, ampak žal tudi v kulturnem in duhovnem smislu v marsičem. Spremenili so to našo domovino v peskovnik prvorazrednih. V hišo laži, zgrajeno na pesku prevar.
Marjan Podobnik: “Pokazalo se je, da je bila velika napaka, da je Slovenija preprečila županom, da so lahko hkrati župani in poslanci.”
Vili Stegu je bil pesnik strastnega dvoma in žive, globoke vere, prepojen s hrepenenjem po nesmrtnosti in s spoznanjem sodobne razcepljene zavesti o razklanosti razuma in srca, z neprestanim hrepenenjem po večnosti.
Totalitarni obrazci, ko se človekove pravice suspendirajo zaradi višje idej, v družbi obstajajo in se pogosto celo krepijo. Posledično povprečen slovenski izobraženec ni sposoben sprejeti še manj pa razumeti standardov, katere nam »vsiljujejo evropski birokrati iz Bruslja in Strasbourga« vključno s sodniki EU in Evropskega sodišča za človekove pravice.
In v rdečo žico smo simbolno spet ujeti. Ker se županu splača. Ne nepremičnine, ne Mercator, ne mestna podjetja, rdeče zvezde so županov najboljši posel. Za rdeče zvezde ima najboljše kupce.
SOVA, ki je bila ustanovljena 1990. leta, menja direktorja na okrogli dve leti. Temu primerni so seveda klavrni rezultati njihovega delovanja in bohotenje birokracije, kajti novi direktor najprej poskrbi za novo zaposlitev njemu lojalnih dvorjanov. Za nekdanje dvorjane pa se že nekje najde miza in fikus in plača svetovalca, ki svetuje sam sebi.
Najbrž je v naši kulturnozgodovinski in jezikovni zavesti premalo očitno, da je imel prav Pleteršnikov slovar eno najpomembnejših vlog pri osamosvajanju in osvobajanju slovenščine še več desetletij po izidu.
Propadanje meščanske, podeželske in industrijske dediščine pa ni le izraz splošnega malodušja in otopelosti, pač pa tudi izraz zavestne odločitve sodobnega potrošniškega, hedonističnega sveta, da izbriše vse, kar človeštvo ovira v njegovi neskončni lahkosti bivanja.
Sardinija gurmanom sicer nudi tipično italijansko kuhinjo, s testeninami za predjed in nadvse okusnimi vini, na Korziki pa so nas pogostili s pečenim krompirjem in piščancem, zabeljenim z gorčico. S slednjim naj bi se mastil že Napoleon, ki je bil po rodu prav iz teh krajev.
Franc Sever Franta, častni meščan Mestne občine Ljubljana, je tako človek, ki je soodgovoren za najhujši vojni zločin vseh časov na slovenskih tleh.
Sara se danes počuti Slovenko, ima Slovenijo za svojo novo domovino, si ne želi nikamor drugam. Kadar ima domotožje po Iraku, vzame v roke iraško zemljo, ki ji jo je prinesel znanec. Tedaj potoči kakšno solzo, potem pa se še odločneje oprime novih načrtov, kaj še mora narediti v Sloveniji. Veliko tega si še želi, a moči so omejene: zahtevna služba, ostarela starša, hčerka, ljudje, potrebni pomoči …
Postavljati si pomembna vprašanja življenja, boriti se z njimi, v njih omahovati, se izgubiti, pa spet vstati in iskati naprej, to pomeni verovati. Točno to je tisto, zaradi česar nam je vera »koristna«: žive nas dela, drži nas pri življenju in nam pomaga živeti.
Če se v času njihove vladavine poveča bruto domači proizvod (BDP), se politiki radi pohvalijo, kako so prispevali k rasti gospodarstva in večji blaginji prebivalstva. Če bi jih vprašali, katero njihovo dejanje je prispevalo k … Beri dalje
Biti moramo veseli in hvaležni, da smo to, kar smo, da smo kljub vsemu od Boga hoteni in izvoljeni narod, poslani in narojeni v ta podalpski prostor kot dragocen biser na božanski ogrlici človeških rodov.