Izobraženi – prepoznani v svojem lastnem obrazu

Temelj izobraževanja je v prastarem imperativu: »Spoznaj samega sebe!« Obiskovalci preročišča v Delfih so ga lahko prebrali na pročelju Apolonovega svetišča. In ko so vstopili skozi vrata v tempelj, so uzrli na notranji strani nadaljevanje zapisa: »… in spoznal boš svet in Boga.«

Nobene potrebe ni, da se NSI spotika ob Janšo, da bi bila videti sredinska

Če se bo NSi izogibala ne le nekaterim skrajnostim, ki jih NSI očita Janševi SDS, ampak tudi lastni domačijskosti ali občasnemu preširokemu pojmovanju širine (utvare o kvasu in soli v levi koaliciji ter pretirano zanašanje na domnevno vrednostno nevtralni politični marketing), potem bodo tudi kristjani v njej ponosni, stranka pa bo sama po sebi – ne da bi se bi ji bilo potrebno tako deklarirati – preprosto sredinska.

Nadškofova rojstna fara Sela s Trumpom postala globalna vas

Rekli bi lahko, da je Šlegel s svojimi somišljeniki postavil danes možno videnje podobe svobode, ki jo v svetovnem političnem smislu zaznamuje gostobesedni ameriški predsednik, za katerega že dolgo velja, da mu izrečene besede ne veljajo prav nič, saj je svetovni gospodarski red prav po zaslugi njegove vladavine izjemno turbolenten.

Janko Korošec: Če hočem iti v politiko, ne bom šel skozi socialni teden

V sklopu socialnega tedna 2016, ob 25-letnici slovenske države, smo identificirali pet področij, na katerih Slovenija po našem prepričanju potrebuje spremembe tudi skozi prizadevanja civilne družbe. Ti izzivi so bili kariera oziroma delo, solidarnost, identiteta, zdravje in družina. Držimo se napovedi, da bomo teh pet izzivov obdelali kot nosilne teme petih zaporednih socialnih tednov. Po delu in solidarnosti je letos na vrsti identiteta.

Jože Strgar: Med nami je tlela in se ohranjala krščanska demokracija

To, kar imamo danes, ni normalno, saj smo, kakor da bi bili izključeni iz evropske civilizacije. Številne stranke, ki sproti nastajajo in propadajo, so brez pravih temeljev in ciljev. Brezglavo plešejo skupaj s številnimi volivci. Vse to spominja na politično in kulturno zmedo, ki jo je k nam prinesel in jo še vedno vzdržuje komunizem.

Narava in pokrajina (foto): Viš

Zapeljemo se mimo Rabeljskega jezera in s hojo začnemo ob kamnitem križu ob cesti. Potem pa najprej na Viško planino, pa na zavetišče Corsi in nato po plezalni poti skozi naravni tunel na vrh. Naporno in dolgo. Izpije nam zadnje kaplje moči.

Spomenik Borisu Kidriču sredi Zdraviliškega parka v Rogaški Slatini

Leninova šola: Neobčutljivost za tragedijo

Raje kot da bi kruto vsilil svojo voljo ljudstvu, kot sta jo Lenin in Stalin, je bil Hitler prepričan, da je edini način, kako lahko avtoriteta deluje, to, da je priljubljena. Zato je bilo uničevanje tistih, ki jih niso imeli za svoje pripadnike, storjeno s tiho podporo nemškega ljudstva.

Vili Kovačič /foto: Tjaša Banko

Vili Kovačič: Za uvedbo odprtih kandidatnih list

Potrebna je torej tudi sprememba na strani ponudbe – kandidatnih list, ne samo  na strani povpraševanja in načina glasovanja. Stranke se ne bodo več delile na leve in desne ampak na vse bolj na oligarhične in demokratične!

Primož Roglič, svetovni pionirski prvak, in Zvone Pograjc

Primož Roglič kot se ga spominja njegov prvi trener Zvone Pograjc

Zvone Pograjc Foto: I. GošteZvone Pograjc, prejemnik zlatega priznanja Občine Zagorje ob Savi, je zagotovo med tistimi, ki dobro pozna enega najboljši svetovnih kolesarjev Primoža Rogliča. »Ker smo v Strahovljah nad Kisovcem stanovali blizu hiše Rogličevih, se je Primož pogosto igral pri moji hčerki Manji in sinu Andražu. Zato ne čudi, da se je po kratki nogometni epizodi odločil za smučarske skoke,« se spominja Zvone, tudi sam četrt stoletja nazaj najboljši slovenski rekreativni smučarski skakalec. Potem ko je aktivno tekmovanje na rekreativnih tekmah na manjših 50 metrskih skakalnicah pustil za sabo, se je poleg žal že pokojnega Slavka Krajnika, Branka Baša, Franca Stenka in drugih posvetil izgradnji skakalnega centra v Kisovcu.

»V mojih mladostnih časih smo lahko skakali le pozimi, če je bil sneg, preostalo leto smo se podili na nogometnem igrišču kisovške Svobode,« se spominja svojih skakalnih začetkov, ko smo vsi njegovi vrstniki, ki smo ravno tako želeli postati Ludviki Zajci, Danilo Pudgarji, Bogdani Norčiči, pred starši skrivali, da se spuščamo po takratni kisovški velikanki. No, ni bila velikanka, nesla je malce čez 40 metrov, a ko si z nerodnimi smučmi in slabo opremo stal na zaletišču in gledal v dolino, ni bilo enostavno.

Vsi mi kisovški otroci odraščali ob trdi vzgoji naših dedkov in očetov knapov

Vsi otroci, ki živijo na Strahovljah, so prvih let osnovne šole vsakodnevno premagovali slab kilometer precej strme poti. Navzdol je še šlo, pri vračanju težko šolsko torbo pa so iz leta v leto pridobivali na vztrajnosti in naravni kondiciji Zato ne čudi, da so domala vsi tamkajšnji otroci, zdaj že mladeniči in mladenke odlični športniki.

Zvonetov sin Andraž se ponaša z ekipno zmago na tekmi Svetovnega pokala v Planici, nase je pri skokih opozarjala tudi Manja, Ernest z medaljama na Mladinskem svetovnem prvenstvu, če naštejemo le nekatere vidnejše uspehe, medtem ko o Primožu vemo skorajda vse. Resda je bolj uspel v kolesarstvu, ampak Bog ve, ali ne bi tudi po padcu na planiški velikanki, če bi mu bile v tem športu zvezde bolj naklonjene. Še vedno pa se ponaša z zmago na mladinskem svetovnem prvenstvu. Kot uspešna športnika lahko štejemo tudi nogometaša Gašperja in Gala Kureža. Mlajši Gal je ravno v teh dneh pri 17.letih podpisal profesionalno pogodbo z ljubljansko Olimpijo.

»Skakalnice so rasle in se gradile z odraščanjem naših otrok,« se spominja Zvone. Ustroj kluba je bil naravnan na mlade skakalne talente. Poleg omenjenih so šli skozi Zvonetove roke še Katja Požun, ki je na tekmi Svetovnega pokala v Oslu osvojila drugo mesto, ima tudi dve medalji na Mladinskem svetovnem prvenstvu, pa Dejan Judež, Miran Župančič, ki je bil celo drugi v skupnem seštevku celinskega pokala, Ernest Prišlič, Janez Močnik Guna, brata Grobljar, Jakob Smolič, Julija Sršen in mnogi drugi.

V oddaji sva se večkrat dotaknila Primoževe športne poti: »Primož je veljal za ”agresivnega” skakalca, ki se je po skakalno ”metal na glavo”. Imel je, podobno kot Japonec Funaki, v skakalnem žargonu smučke za ušesi. Mogoče je tudi zaradi takšnega načina skakanja občasno prišlo do kakšnega hujšega padca. Tisti na planiški velikanki ni bil edini.«

Primož Roglič, od smučarskega skakalca do kolesarskega šampiona

»Po mojem še hujši je bil tri leta prej njegov padec na planiški 90 metrski skakalnici,« je ocenil njegov takratni trener. Kasneje po poškodbi križnih vezi, je zdravnik Primožu svetoval kolesarjenje. Več kot očitno je nasvet padel na plodna tla. Primož je najprej eksplodiral in nase opozoril na amaterskih kolesarskih dirkah, na katerih je premagoval tudi profesionalne kolesarje. In opazili so ga. Zdaj je kot novopečeni častni občan Zagorja ob Savi eden najboljših kolesarjev na svetu.

Tako kot naš sogovornik, ki se je v svoji športni karieri soočal s padci tako s skakalnimi smučmi, tudi Primož ni ostal brez njih. »Padci so sestavni del. Spomnim se Primoževega padca na treningu tik pred dirko na Zasavsko Sveto goro, kjer je serijski zmagovalec, kako je prišel na start ves ”poravsan”. Nič kaj veliko se ni oziral na to. Malo si je na hitro oskrbel rane in zmagal. Očitno je v njegovi naravi nekaj knapovskega. Dejstvo je, da smo vsi mi kisovški otroci odraščali ob trdi vzgoji naših dedkov in očetov knapov.«

V nadaljevanju pogovora se je Zvone spominjal nekdanjih časov, ko je bila skakalna oprema slaba, kako so se gradile skakalnice, sedežnica in sistem za umetno zasneževanje. Zdaj je v skakalnem centru pet skakalnic, od najmanjše 6 metrske do največje 50 metrske.

David Cameron in “sloveniziranje” evropske politike

David Cameron je pač značilen predstavnik prevladujoče smeri (zahodno)evropske politike našega časa, morda celo “junak našega časa”, a pod narekovaji. Drugače kot generacija njegovih predhodnikov je skupaj s kolegi iz večine zahodnoevropskih držav podlegel trendu, ki bi mu hudomušno lahko rekli “sloveniziranje”.

»Nadstropna« jurčka

Gobarska sezona na višavah nad Tržičem je to nedeljo postregla z zanimivo igro narave. Lucija Vrabič Dežman je našla »nastropna« jurčka – na večjem je zrasel manjši.