Stališče, da je strankarski sistem, ki ga imamo edino možen model demokracije, je popolna zabloda nevednih ljudi ali namerno ohranjanje monopola tistih, ki to vedo – to so strankarski liderji, zato se tega izogibajo. Z »odprtjem« zaprtih strankarskih list bi se pokazala odprtost in/ali vključevalnost političnih strank v dejanjih – ne z leporečenjem ampak v dopuščanju več kandidatov. Kdor ni proti nam, je z nami ! Preferenčni glas znotraj liste bi tako dobil svojo težo in možnost učinkovanja navznoter in izboljšanja ponudbe navzven.
Gre za uvedbo odprtih kandidatnih list ! Odprta lista je tista kandidatna lista, na kateri je število kandidatov večje od števila poslanskih mest. Za 1 poslansko mesto znotraj volilnega okraja bi torej lahko kandidiralo več oseb. Način predlaganja pa je stvar znotraj strankarskih pravil (z e-glasovanjem, podpisi, konvencijami, soglasjem šefov, predpisanim kvorum članstva itd).
Tak sistem neposredno sledi ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča (ob spremembi volilnih okrajev), ki se zavzema za demokratizacijo oligarhične demokracije in navaja nekatere uspešne primere v demokracijah s tradicijo. Nekatere države to že imajo – Belgija, Nizozemska, Finska in delno celo Avstrija. V Nemčiji je približek temu kombiniran volilni sistem, ki pa pri nas nima možnosti uvedbe, bi pa z odprtimi listami delno imel tak učinek.
Pozitivni elementi te ureditve bi bili:
1.Poglobitev znotraj strankarske demokracije – predlaganje več kandidatov znotraj enega okraja ali enote oz. volilnega okoliša.
2.Spodbudila bi se znotraj strankarska konkurenca in pritisk članov, da dobijo priložnost tudi drugi, ki niso v neposredni okolici vodje stranke.
3.Zmanjšal bi se izključni vpliv strankarskih šefov na to kdo je lahko kandidat.
4.Demokratična legitimacija strankinega profila bi pomagala tistim strankam, ki bi to možnost uporabile (konkurenčna prednost).
5.Razbremenilo pa bi tudi šefe strank od izključne odgovornosti za formiranje kandidatne liste.
6.Stranke z bogatim kadrovskim potencialom bi bile na boljšem – ne na slabšem, ker bi njihovi prepoznavni kadri dobili več možnosti izvolitve, ne bi pa bili kot sedaj izločeni iz tekme.
7.Končno selekcijo bi tako naredili volivci sami na volitvah, ne pa strankokracija-strankarski šefi, dana pa bi bila možnost nebolečega združevanja kandidatov novih manjših strank na skupno listo, namesto medsebojnega boja za prevlado.
Za bogato strankarsko ponudbo kompetentnih, moralno sprejemljivih ljudi
Za tako spremembo – to je možnost odprtih list, niti ni potrebna sprememba volilnega sistema, pač pa zgolj sprememba 48 člena zakona o volitvah v DZ. Zato predlagam predsedniku države, da sproži pogovor o tej temi, ki v skrajni konsekvenci pomeni prehod iz oligarhičnega sistema v demokracijo. Predlog tudi omejuje strankarski despotizem, obenem pa bi »šefe« razbremenil očitkov vojvodstva. Sprostil bi potencial tam kjer v resnici obstaja – v ljudeh in v močnih strankah z bogato strankarsko ponudbo kompetentnih in moralno sprejemljivih ljudi.
Preferenčni glas, ki je zdaj tako v ospredju, naj ne bo absoluten ampak relativen znotraj liste. Tudi ni nujno, da je preferenca vedno izkoriščena, je le opcija, ki se upošteva, kadar je izkoriščena, če ni izkoriščena gredo ne podeljeni preferenčni glasovi prvemu na listi.
Potrebna je torej tudi sprememba na strani ponudbe – kandidatnih list, ne samo na strani povpraševanja in načina glasovanja. Stranke se ne bodo več delile na leve in desne ampak na vse bolj na oligarhične in demokratične!
