Stranka Nova Slovenija NSi vodi večletno napačno smer politike, ki ni dorasla za soočenje z neugodno stvarnostjo globoke slovenske krize. Za to so na prvem mestu odgovorni njeni nedorasli vodstveni funkcionarji, staroste in mnenjski promoviranci.
Napačni vodje, npr. mag. Matej Tonin
Navedeni so prispevali k neugodnemu vzponu politični stvarnosti nedoraslega predsednika mag. Mateja Tonina. Le-ta ni dorasel vodenju stranke v neugodnih okoliščinah globoke slovenske krize. Temeljni problem te akutne krize je, kakopak, veliki razkol slovenskega naroda in države zaradi večdesetletno persistirajočih hudih posledic masovnih hudodelstev in nepretrgane sistemsko-strukturne rdeče niti slovenskega totalitarnega prokomunizma.
Nesposobno nedorasla selekcija kadrov vodstva stranke Nova Slovenija, s predsednikom mag. Toninom na vrhu, je odgovorna za nepravilno politiko, ki jo vodijo v okoliščinah poglabljane slovenske krize in prispevajo k njenemu nadaljnjemu poglabljanju, s tem, da se zatekajo v:
- Prvič: samo-izogibanje hudi in nepošteni stigmatizaciji ter poškodovanosti lastnega (in drugih) volilnega telesa zaradi masovnih hudodelstev in sistemsko-strukturne rdeče niti zoper nje s strani slovenskega totalitarnega prokomunizma.
- Drugič: potuhnjeno napadanje prav v tiste, ki se mestoma kot osamelci poizkušajo upirati zadevnemu sistemsko-strukturnemu udaru slovenskega prokomunizma. To napadanje je na prvem mestu usmerjeno v največjo pristno demokratično opozicijsko stranko SDS in njihovega izpostavljenega voditelja Janeza Janšo.
Napačni staroste, npr. Jože Strgar
Nadalje so odgovorni tudi nekritično promovirani politični staroste te stranke, ki iz ozadja mestoma podpihujejo več letno napačno politiko NSi. Slednje lahko, podobno kot v primeru predsednika stranke, kaže na omejeni intelektualni domet staroste za vodenje stranke NSi v stvarnosti sila zapletenih in neugodnih okoliščinah globoke slovenske krize.
Primer je lahko g. Jože Strgar s tem, ko v nedavnem prispevku z naslovom Med nami je tlela in se ohranjala krščanska demokracija podpihuje dejstveno potvorbo v smeri, da naj bi bila nekdanja stranka SKD ostala (!) »z današnjim imenom Nova Slovenija – krščanski demokrati«, kar izhaja iz naslednje navedbe prispevka:
»[…] Dovolj je zmešnjave in medsebojnih prepirov. In spomnimo se – že v času Kreka smo imeli urejene stranke – Krščansko demokracijo (z imenom Ljudska stranka) […] Ostala, na prvih demokratičnih volitvah tudi zmagala, je le prva, z današnjim imenom Nova Slovenija – krščanski demokrati. […]« (cit. po J. Strgar, v: Časnik, 21. 9. 2019).
Navedeno je neresnična dejstvena potvorba. Ni namreč res, da bi stranka s prvih demokratičnih volitev – SKD, ostala »z današnjim imenom Nova Slovenija – krščanski demokrati«. Kajti en subjekt registrskega vpisa je stranka Slovenski krščanski demokrati, ki je bil ustanovno registrsko vpisan dne 26. 1. 1990 pod matično številko 5328055000 in registrsko izbrisan dne 26. 5. 2000. Zato ni res trditev, da naj bi ta stranka ostala. Popolnoma drug subjekt registrskega vpisa pa je stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati, ki je bil ustanovno registrsko vpisan dne 9. 8. 2000 pod matično številko 1029738000.
Strgarjevo vztrajno ponavljanje očitno neresničnih dejstev
Potvorba očitnih dejstev v navedeni smeri persistira v ponavljajočih prispevkih, na primer v prispevku g. Strgarja »Podobnikova SLS povzročila usodno razdeljenost avtentične krščanske slovenske naravnanosti« na Časnik z dne 25. 11. 2018. Tudi tu se dejstva potvori, in sicer takole:
»[zgodovinska] Slovenska ljudska stranka se je v novi državi preimenovala v Krščansko demokracijo in pozneje v Novo Slovenijo – krščanski demokrati. Danes je edina, ki je ostala in ves čas delovala [zgodovinska] Vse druge stranke so nove, brez korenin v narodni zavesti.«
To vztrajno ponavljanje očitno neresničnih dejstev o eni usodi očitno različnih subjektov – to je SKD in NSi –, se v navedenih prispevkih veže s hkratnim podpihovanjem razkola stranke NSI zoper stranko SLS. Gre za podpihovanje razkola med današnjima subjektoma stranko SLS in stranko NSi, ki kaže na pokroviteljsko vzvišeno ideji o večvrednosti NSi nad Slovensko ljudsko stranko (SLS) v konkurenci obeh znotraj katoliškega dela slovenskega volilnega telesa.
Tako politika potvorbe dejstev o enosti SKD in NSi, kakor tudi politika razkola NSi zoper SLS (in zoper SDS) je nedoraslo napačna, izbor g. Strgarja kot staroste NSi je prav tako napačen.
Napačni mnenjski promoviranci, npr. Anton Tomažič
Nadalje so odgovorni napačni mnenjski promoviranci te stranke, na primer g. Anton Tomažič z bizarno nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljeno politično akcijo »Formula(cija) za spravo – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!« (Delu 24. 8. 2019, Časnik 25. 8. 2019 in 26. 8. 2019).
Politična akcija je nepoglobljeno in brezvsebinsko neutemeljena glede na bistveno mnogodesetletno persistirajočo vsebinsko okoliščino globoke krize slovenskega naroda in države še danes, torej že skoraj 80 let od sprožitve zadevnega totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in njegovo tedanjo državo ter že skoraj 30 let od ustanovitve sedanje Republike Slovenije.
Slovenci bistvene vsebine zadevne politične akcije – »formula(cije) za spravo« – g. Tomažiča, to je mnogo-desetletno prikritih okoliščin masovnih hudodelstev in nepretrgane sistemsko-strukturne rdeče niti slovenskega totalitarnega prokomunizma, sploh še nismo niti ugotovili.
Zato je taka politična akcija, ki danes (2019 !) prizadetim Slovenkam in Slovencem novo-dvojno zapoveduje, da »nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno«, bizarno nepoglobljena in brezvsebinsko neutemeljena. Navedena bizarno nepoglobljena in brezvsebinsko neutemeljena politična akcija poznanega mnenjsko promoviranega osamosvojitelja g. Tomažiča, lahko kaže na obstoj našega specifičnega hudega problema.
Naš specifični hud problem je v naši lastni mnogo-desetletno nepretrgani globoki prokomunistični indoktriniranosti še danes, to je skoraj 30 let od ustanovitve Republike Slovenije. Ta problem sproža naše ponavljajoče se samo-poškodovanje slovenskega naroda samega z napačno politično akcijo posiljene »formula(cije) za spravo«, ki je v vsebinskem bistvu zgolj naslednje:
- prvič: nadaljnja rdeča nit cenzure zoper pristno demokratično opozicijo Slovenije, in
- drugič: podtaknjena zapoved prokomunistično indoktrinirane sprave.
