Pozivamo k oblikovanju nürnberškega tribunala proti komunističnim zločincem, sojenju na globalni ravni, ki bo natančno preučilo zločine te ideologije, politično in institucionalno odgovornost zanje,
kaznovanje njegove moralne degeneracije in omogočilo jasno zavedanje, da komunizem ni združljiv s svobodnimi družbami.
Spodrsljaj Banke Slovenije je omogočil tudi politikom, da se izkažejo v svojem dušebrižništvu. Marjan Šarec, ki na politiko centralne banke ne more in ne sme vplivati, je tako izjavil, da gre za »premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi«.
Janez Mihovec – Ticarica in Celo Jesen je zaplula v zimo. No na ravnini še ne čisto, v gorah pa je že čisto drugače. Tako ostanejo v deževnih dnevih le še spomini. Tičarica in Čelo … Beri dalje
Iz obzirnosti do sodržavljanov pristajamo na neresnice, na laži in prevare, na katerih še vedno stoji in nekako deluje sedanja družbena ureditev. Poštenje, pravičnost, odgovornost pred narodom in božjimi zakoni ter druge prvine demokracije med nami še vedno nimajo svojega mesta. Saj so skoraj vse javne dejavnosti okužene s korupcijo, osebnimi obračunavanji in slabimi rezultati.
Janez Javornik pokaže hišo, na mestu, kjer je bila pomorjena Jakopinova družina. Sprašuje, kaj o tem ve častni meščan Ljubljane Franc Sever Franta, ki je bil takrat partizan v bližnji okolici.
Če se je na začetku devetdesetih let zdelo, da so komunisti pripravljeni na menjavo oblasti, je danes popolnoma jasno, da za tem, ko so dobili večino v vseh ključnih državnih sistemih, o tem niti malo ne razmišljajo. To, čemur smo priče, je samo njihov notranji frakcijski boj za čim večji delež davkoplačevalskega denarja.
Zasuti bratje in sestre so vztrajali v tej veri do konca, ker so bili naslonjeni na Kristusa, kot je slikovito prikazal eden prvih ujetnikov v koncentracijskem taborišču Auschwitz Marian Kołodziej.
Pet let je tega, kar sem se na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. Pet let pozneje Kaj naj danes dodam tistemu, kar … Beri dalje
K sreči za Staro celino še obstaja upanje. Ne le zaradi Višegrajske skupine držav, ki se trmasto upirajo zahodnim interesom. Tudi Velika Britanija, zaradi načrtov ustanovitve enotne evropske države, izstopa iz EU. Še je čas za racionalizem. In če ta odpove, bo Evropo zajel na čustvih utemeljeni fašizem.
Eva Novak išče v svojih pesmih tudi odgovore na eksistencialna vprašanja. Ko gleda na svet v njegovi kompleksnosti, prepletenosti in zapletenosti, ga dojema in razume kot igro na srečo, niz naključij, tako kot je po njenem prepričanju naključno tudi življenje.
Alma Deutscher: »Današnja nagrada nakazuje, da je pred nami bolj strpno obdobje, ko bosta spet dovoljeni melodija in lepota. Morda je to sporočilo, da je evropska kultura več kot le disonance. Morda je v tej kulturi prostor tudi za harmonijo. In kako čudovito bi bilo, če bi to sporočilo šlo v svet prav z Dunaja, mesta glasbe.«
Oblast je z administrativnimi ukrepi določila omejitve pri najemanju posojil. Odslej je določena kvota, določena za oskrbovane družinske člane. Kar pomeni, čim večjo družino imamo, manj imamo možnosti, da bomo dobili posojilo. Povedano drugače: družine pravzaprav sploh ne bodo imele možnosti dobiti posojilo, denimo za avto ali za nakup stanovanja.
Pogled v že vidno narodno in cerkveno prihodnost nam pravi, da nas čakata dva velika spopada, na katera se moramo pripraviti. Prvi boj se nanaša na obstanek našega naroda, naše identitete, naše samobitnosti, obstoj našega jezika, naše tisočletne kulture, drugi boj, ki nas čaka, pa je boj za obstanek naše vere in Cerkve. Sprašujemo se, kako ravnati v času, ko sta pod vprašaj postavljena obstoj naroda in njegove istovetnosti.
Imamo brezmiselni, brezintegritetni, argumentativno ne le prazen, ampak naravnost bizaren oblastni sistem, v katerem, ne vem po kakšni logiki, prosperirajo oni, ki znajo in zmorejo manj. In ko jim še tega zmanjka: smo pri krofih in klobasah.
Kaj hočemo, Klinični center ima za večnega svetovalca Zemljariča, Slovenska filharmonija pa Šinigoja. Žal sta že zdavnaj zamudila primeren trenutek, da bi se umaknila; danes naj odločajo, služijo in zaslužijo njuni sinovi in vnuki.
Direktor Petrola g. Berločnik je pokazal in nabral toliko dobička, da so pravi in budni mojstri takoj stegnili roko po enem največjih podjetij v Sloveniji. Kaj jih briga, če je bil ravnokar razglašen za slovenskega menedžerja leta! »Naj se ve, kdo je koga kam postavil!«
Kristjan je edini, ki ve, da je udbomafija sicer močna, toda Bog je vsemogočen. Kristjan ve, da spiralo zla prekine le odprtost srca. Na voljo ima velikansko moč, saj lahko ustvarja prostor, v katerega včasih lahno prišumlja, včasih pa prirjove Sveti Duh.
Odprtina jame ni bila velika; globoka je bila približno 20 metrov, z vrha navzdol pa se je močno širila. Zdolaj je bila jama trikrat, štirikrat večja kot zgoraj. In še rovi so vodili vanjo kot v kraških jamah.
Novembra leta 1970 je pesniška skupina Dediči izdala skupno pesniško zbirko Razvejano deblo. V njej so pesmi Vlada Garantinija, Jožeta Sevljaka, Francija Lakoviča, Franca Kopitarja in Radovana Palčiča. Po skoraj pol stoletja od izida te pomembne pesniške zbirke so o njenem nastanku, o članih skupine in svojem umetniškem ustvarjanju spregovorili pesniki Vlado Garantini, Jože Sevljak in Franci Lakovič.
Janez Mihovec – Jance Današnji izlet je pravzaprav idealen jesenski izlet. Janče so 792 metrov vrh in zaselek hkrati južno od Ljubljane. Nanj se lahko povzpnemo po številnih poteh. Ene od teh so del borovničeve … Beri dalje