Briga jih, če je bil Berločnik razglašen za slovenskega menedžerja leta!

Očitno z Zokijem nima izkušenj samo nesrečna farmacevtka
Kaj jih briga, če je bil Berločnik ravnokar razglašen za slovenskega menedžerja leta! »Naj se ve, kdo je koga kam postavil!« je pred leti pred TV kamerami izjavil Tone Rop (nomen est omen).

Komunizem je elektrika (energija) plus socializem

Znamenit izrek, ki smo ga morali v mladosti tolikokrat ponavljati, da več ne vem, ali je Leninov ali Stalinov, mi prihaja v spomin, kadarkoli slišim o menjavi vodstva Petrola.

Zanimanje za ta dogodek je povzročilo hudovanje predsednika vlade g. Šarca nad tamkajšnjim dogajanjem. Ki pa z obrazno mimiko ni mogel prikriti, da kljub nasprotnemu ustnemu zatrjevanju ve, kdo je v ozadju. Očitno je moža presenetilo, da ga tisti, ki so ga postavili na vlado, žagajo v trenutku, ko se pokaže verjetnost, da bo nadkoalicija razpadla. Vse dvome o ozadju in povzročiteljih zamenjave so razblinili še iz vodstva Združene liste SD, ki so znani po tem, da nimajo nobene zveze z vojnimi in povojnimi poboji, Golim otokom, kratenjem človekovih pravic, lažno podporo osamosvojitvi, tajkuni in bančno luknjo, Jankovičem … Naštevanje, s čim vse niso povezani, je nemogoče izčrpati.

Komunisti so vselej radi imeli banke in oblast

Komunisti so nenavadni ptiči. So svetovni uspešneži pri pridobivanju ljudi, njihovemu zapeljevanju z pomočjo izrabljanja socialnih ali narodnih pravic, a nenadkriljivi mojstri pa so v neuspešnosti izpolnjevanja obljub. Zato je njihova prva naloga v prvih sekundah revolucije, da si dajo šivati policijsko uniformo. Z njihovimi nosilci »zavaravajo neprijatelja«, kajti znano je, da je njihova poglavitna moč v tajni policiji in nepojasnjenih izginotjih dejanskih ali že samo potencialnih političnih konkurentov in nasprotnikov. Najbolj neusmiljeni pa so do tistih svojih »tovarišev«, ki jih spregledajo ali pa se njihove igre ne gredo več. Za njih ni usmiljenja. Geslo bolje se je motiti, kot pa biti pameten izven partije, ni nič proti onemu, da gorje tistemu, ki se znotraj njih obrne proti njim. Bolje je, da si obesi mlinski kamen za vrat, kot pa da čaka naslednje jutro.

Komunisti so vselej radi imeli banke in oblast. Prve so jim zagotavljale druge. Ko so bili še v ilegali, so bili bančni ropi njihov partijski šport. Po tem ni slovel samo Stalin, tudi pri nas so bili taki mojstri. Spomnite se znamenitega tovariša Šiške, ki je denar z banke vozil kar s triciklom. Ko pridejo na oblast, ne vladajo samo s tajnimi uradnimi listi, ampak tudi vzporedno državno ekonomijo, katere vrh predstavlja pri nas Kavčičevo bankirstvo.

Očitno z Zokijem nima izkušenj samo nesrečna farmacevtka

Komunisti, mislim na prave, ne idealiste, nimajo nikoli dovolj finančnih virov. Pri nas so ga, poleg bančništva in zunanje trgovine ter turizma, zgodaj našli v zdravstvu. Ko bodo za to podeljevali Nobelove nagrade, bo prvo dobil »Giovanni della Terra«. Za rezervni denarni vir so potem usposobili še socialo, ki jo je pri nas prav po piflarsko izpopolnil nekdanji minister za delo, družino in enake možnosti Ivan Svetlik, ki je za nagrado postal še rektor ljubljanske univerze. Primer župana prestolnice Zorana Jankovića kaže, da so lahko iznajdljivi tudi s skrbno pripravljenimi in vodenimi prisilnimi poravnavami. Mimogrede dobiš nekaj deset milijonov, samo zveze moraš imeti na sodstvu. To ni težko, ker ga obvladujejo dame, ki na glas vzdihujejo: »Naš Zoki ima nekaj več!« Očitno nima z njim izkušenj samo nesrečna farmacevtka.

Naj se ve, kdo je koga kam postavil!

Elektrika kot sinonim energije je predpogoj komunistične oblasti. Velenjski lobi ni slučajno država v državi. Ta se lahko postavi na glavo, če on sklene zgraditi T-6. Ko je sicer premeteni Gregor Golobič nekaj drezal vanj, jih je dobil po prstih in še kje. Nedavno je nekaj poiskušala bivša predsednica vlade Alenka Bratušek. Stavka: »Dokler bom jaz ministrica …« ni mogla niti dokončati, ko so ji skrajno mačistično ukazali, naj molči. Nobenega dvoma ni, kdo nadzira v Sloveniji denar povezan z elektriko.

Mnogi govorijo, da bodo električni avtomobili onesposobili naftno industrijo in trgovino. Direktor Petrola g. Berločnik je pokazal in nabral toliko dobička (hvala, tudi jaz sem delničar), da so pravi in budni mojstri takoj stegnili roko po enem največjih podjetij v Sloveniji. Kaj jih briga, če je bil Berločnik ravnokar razglašen za slovenskega menedžerja leta! »Naj se ve, kdo je koga kam postavil!« je pred leti pred TV kamerami izjavil nekdanji predsednik Vlade Tone Rop (nomen est omen).

Blagor Kalimeru!