Na nemških volitvah sta se skoraj zgodili dve še tik pred volilnim dnem povsem nepredstavljivi senzaciji. Poudarek je na skoraj. Krščanski demokrati in krščanski socialci namreč kljub vsemu niso osvojili absolutne večine sedežev in Alternativa … Beri dalje
Eden glavnih očitkov, ki smo jih deležni Cerkev in tudi verniki, je, da se ne držimo lastnih naukov. Še posebej pogosto tovrstni očitki letijo na cerkvene dostojanstvenike, in seveda je treba priznati, da so velikokrat … Beri dalje
Prejšnji konec tedna je bil v Vilniusu v Litvi vrh Evroskupine, ki jo sestavljajo finančni ministri članic evroobmočja. Šlo je za dokaj pomembno srečanje, kljub temu, da je potekalo v senci trilateralnega srečanja v Benetkah … Beri dalje
Kar se je pričakovalo, se je zgodilo. Dejansko je propadla prva slovenska banka, pardon, kar dve. Še enkrat pardon, zgodila se je likvidacija obeh bank. Vodilni slovenski ekonomist Jože P. Damijan to odločitev banke Slovenije … Beri dalje
Da je Slovenija pred razglasom bankrota, poslušamo že precej časa. Pred zgodnjespomladanskim padcem »krizne koalicije«, kot se je sama poimenovala, je bil po mukotrpni plovbi med Scilo in Karibdo za las sprejet ključni reset za … Beri dalje
V tej državi se vsi pritožujejo. Najbolj glasni se mi zdijo upokojenci. Že skoraj vsak teden se na tiskovni konferenci pojavi Karl Erjavec in zarohni, da upokojencem pa že ne bomo rezali, če ne oni gredo iz koalicije. Na drugi strani pa obstajajo tudi tihi: mladi in kmetje. Kam se je skril puntarski duh naših “nonotov” kot pravi Iztok Mlakar?
Na lestvici, ki jo je včeraj objavila nevladna organizacija Svetilnik, Slovenija med 152 državami zaseda 97. mesto. To je 5 mest slabše kot lansko leto in kar 33 mest slabše kot leta 2009. Največji razlogi … Beri dalje
Samo še trije dnevi so do letošnjih najpomembnejših volitev. Boj za prvo mesto je sicer že odločen, vendar ostaja neznanka barvna podoba naslednje nemške vlade. Odmevi zmage bavarskega terminatorja Karte so morda nekoliko premešale deželnozborske … Beri dalje
Geslo letošnjega socialnega tedna, ki bo med 23. in 28. septembrom ponudil več kot petdeset dogodkov v različnih slovenskih krajih, je tako ključno, da o njem razmišljam že nekaj časa. Kakšni so razlogi za upanje … Beri dalje
Navada je že, da v začetku septembra napišemo uvodnik o naši šoli, o šoli s slovenskim učnim jezikom, o kateri so letos tehtno spregovorili tudi na študijskih dnevih Draga, kakor smo v Novem glasu podrobno … Beri dalje
Kakšni smo pravzaprav ljudje nam je dokaz Sončev kamen v Machu Picchu-ju. Njegovo simbolno vrednost lahko primerjamo z vrednostjo Michelangelejevega Davida. Gre za nekaj pravzaprav nekaj svetega in je najbolj poznani simbol predkolumbijskih civilizacij v … Beri dalje
Vse bolj se v slovenski družbi zaostruje večni problem nedorečene polpreteklosti. V zadnjem letu sem slišal kar nekaj komentarjev zaskrbljenosti nad stanjem duha v državi, ki naj bi »spominjal na čas tik pred državljansko vojno« ali ki naj bi se stopnjeval v smeri novega konflikta. Nekaj prireditev na to temo je dvignilo precej prahu ter pripomoglo k okrepitvi takšnega vzdušja, razne izjave za javnost pa še dodatno vzpodbudile slabo voljo.
Med pisci kolumn najdeš vse mogoče. S sanjači ali zlobneži, ki jim še vedno sijejo rdeče zvezde, se nima smisla ukvarjati (čeprav je res, da na Slovenskem ni absurda, ki ga dobršen del populacije ne bi vzel za svojega). Na drugi strani izvzemam tiste, od katerih samoumevno pričakujemo razčiščene in poglobljene poglede. Tak je Jože Možina, ki je nedavno spet briljiral s pogovorom na Časniku.
Včasih prideš v zgodovino, če pravočasno odideš. (Žarko Petan) Danes Primorci praznujemo v spomin na 15. september 1947, ko se je Primorska v skladu z določili Pariške mirovne pogodbe vrnila k matici. No ja, ne … Beri dalje
Objavljamo drugi del recenzije knjige Špijun kojeg smo voljeli (Autobigrafija). Objava prvega dela. Titova bomba Po naključju se je Đilas spomnil, da je Stevan diplomirani fizik. Tako je dobil novo službo v Nuklearnem … Beri dalje
Zveza “Beg možganov” je v sodobnosti vse bolj slišana. Ne morem reči, da je ravno popularna, ker gre v osnovi za negativen pojem. Vse več mladih (in manj mladih) slišim, kako se zaklinja, da smo … Beri dalje
V članku z naslovom »Zadoščenje svojcem izgnanih v smrt v Srebrenici«, ki je bil objavljen v Dnevniku 7. 9. 2013, avtor Dejan Kovač poroča o odločitvi nizozemskega vrhovnega sodišča, »da je nizozemska država odgovorna za … Beri dalje
»…v tem postopku ni bilo mogoče ugotoviti neposredne komunikacije med obdolženim Janezom Janšo in predstavniki Patrie, to pa iz razloga, ker je obdolženi Janša več kot očitno želel navzven ostati “neviden” …« Zgornji odstavek je … Beri dalje
Sinoči (10.9.2013) sem se razveselil, ko so okrog devetih zvečer na prvem programu nacionalnega radia naznanili, da sledi oddaja o brigadirjih in mladinskih delovnih akcijah. Po prvem stavku oddaje izklopim radio. Nagon. Sekundni revolt. Ženski glas je začel nekako takole: “Mladinske delovne brigade izhajajo iz vojnega časa, ko so mladi zbirali hrano in drugo za partizane, ki so se borili proti okupatorjem in domačim izdajalcem.” Kaj jim je? Mojim tovarišem in tovarišicam iz zsmsjevskih cajtov. Zakaj se vračajo nazaj?
Spomnim se, kot bi bilo včeraj, da me je mentorica poklicala v kabinet in mi preko mize potisnila knjigo Stevana Dedijerja z naslovom Špijun kojeg smo voljeli (Autobigrafija) in dejala, naj jo preberem. Nisem kaj … Beri dalje