Kar se je pričakovalo, se je zgodilo. Dejansko je propadla prva slovenska banka, pardon, kar dve. Še enkrat pardon, zgodila se je likvidacija obeh bank.
Vodilni slovenski ekonomist Jože P. Damijan to odločitev banke Slovenije in ministrstva za finance ocenjuje kot »korak v pravo smer«. Vendar v komentarju na svojem blogu pod naslovom »Kako sta Jazbec in Čufer iz mini bančic naredila sistemsko bančno krizo« ocenjuje, da bi bilo bolje, če bi se odločili za stečaj obeh bank. Država je namreč s tem korakom izdala garancijo na dolg propadlih bank. S tem se bo javni dolg države močno povečal. Še bolj pa se lahko poveča, če bo država prevzela breme še vseh ostalih slovenskih bank, ki so v godlji. Slovenski javni dolg je trenutno pod evropskim povprečjem, a s takšnimi koraki bomo kmalu presegli tudi to mejo.
Ob tej zgodbi je zanimivo še nekaj. Z likvidacijo je torej država prevzela garancijo vseh komitentov bank, ne glede na njihovo vsoto. Ob stečaju pa bi se vsi upniki nad 100.000 evri morali prijaviti in s tem razkriti svoje premoženje, kar pa seveda mnogim ni bilo v interesu. Kakor koli zgodbo obračamo, zgodila se je in tudi to bomo očitno plačali davkoplačevalci.
Možnosti kako nam bodo vzeli premoženje
S tem se zgodba seveda ne zaključi. Gospodarska kriza gre dalje. Banke niso bolne samo pri nas ampak tudi v Evropi. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je celo vodilno evropsko banko, Deutsche bank, razglasilo za dobrega kandidata za popolni polom. Banka ima za 72 bilijonov (72.000 milijard) derivatov, kar je več, kot celotna svetovna ekonomija skupaj (66 bilijonov). Raje ne računajmo, koliko to pomeni na vsakega prebivalca planeta Zemlje. Plačali bomo torej vsi. Kako pa?
Deutsche Wirtschaftsnachrichten navajajo možne scenarije, o katerih razmišljajo vodilni politiki v Nemčiji in EU. Ena od možnosti je, da bodo določen odstotek vzeli vsem varčevalcem na bankah – tudi tistim, ki imajo manj kot 100.000 evrov prihrankov. Vprašanje je seveda, koliko bi vzeli in kdaj boš lahko dvignil razliko. Razmišljajo tudi o možnosti, da bodo morali vsi lastniki nepremičnin vzeti obvezno hipoteko. Torej prisilni kredit. Možnost, ki pa se najbolj pogosto omenja in je tudi najbolj verjetna pa je nakup prisilnih obveznic, ki bi jih izdala evropska centralna banka, t.i. evroobveznica. Kdo vse bo moral kupiti takšne obveznice, ostaja veliko vprašanje.
Vedno bolj jasno postaja, da bomo krizo, v katero so nas popeljale multinacionalke in špekulanti, reševali vsi. Države imajo nepredstavljivo visoke dolgove, za katere je jasno, da jih ne bo možno poplačati. Na drugi strani pa imajo ljudje veliko premoženja, ki nekje leži in ne služi nikomur (samo Slovenci imamo okoli 15 milijard evrov na bankah). Ta denar bi radi izkoristili. Če dobro pomislimo, to tako že počno. Tisti starši ali upokojenci, ki imajo nekaj rezerve na bančnem računu, prejmejo manjše dodatke ali pa jih sploh ne prejmejo. S tem nam dajejo signal, da je bolje denar porabiti, kot pa varčevati. Seveda obstajajo tudi zakonsko urejene možnosti varčevanja, ki države (še) ne zanimajo. Moramo jih prepoznati in spet začeti zaupati v trg. V vsaki krizi se namreč skrivajo priložnosti. Tudi tu je zgodovina dobra učiteljica. Najbolje pa je premoženje ustrezno razpršiti.
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.
Foto: Probanka
