Vprašanje, kaj se dogaja na slovenski desnici v zadnjih mesecih, se postavlja vse bolj v ospredje slovenske politične šahovnice. Zadnja od potez, ki je povzročila precejšnjo odmevnost v slovenski javnosti, je bil nedavni intervju predsednice … Beri dalje
Zadnje tedne se ponovno ukvarjamo z arhivi. In z vprašanjem ali bodo po zadnji sprejeti noveli bolj ali manj odprti. Obeta se nam referendum, na katerem naj bi državljani odločali, ali želimo odprte ali zaprte arhive (pustimo ob strani, da smo se o tem ne dolgo tega že izrekali). Toda, če dobro premislim, kaj naj bi sploh odpirali, ko pa so za razumevanje naše zgodovine ključni dokumenti tako ali tako uničeni.
Slovenske osnovne šole se kitijo z oznakami Eko šola, Zdrava šola, Kulturna šola, UNESCO šola. Vsaka od teh oznak pove nekaj o šoli in vsaka od teh oznak tudi nosi nekatere smernice, ki ji šola … Beri dalje
Ko se nekdo, ki redno in poglobljeno spremlja politično dogajanje, znajde med »plebejci«, ki politiko spremljajo bolj mimogrede, dokaj hitro lahko ujame pregovorno nergaški stavek, ki je tokrat tudi naslov te kolumne. Predvsem se ta očitek nanaša na opozicijo, ki naj bi s populistično politiko skušala znova naskočiti oblastne pozicije.
Popolnoma se zavedam, da bodo sledeče vrstice marsikaterega bralca razburile. Popolnoma razumem veselje množic nad zmagami in kolajnami na minevajočih OI v Sočiju. Bravo športniki! Zavedati se moramo, da so se športniki svobodno in prostovoljno odločili za svojo športno kariero. Do tu vse lepo in prav.
Pred dobrim tednom, ob dnevu kulture, se je mladi družboslovec, ki se v javnosti sicer oglaša s tehtnimi premisleki, na družabnem omrežju nekako takole pošalil iz letošnjih Prešernovih nagrajencev: »Zdaj sem videl, da res obstajata dve Slovenije. Za dva od treh nagrajencev, ki jim je danes na twitterju čestital Janez Janša (Kos, Možina, Merku), namreč prvič slišim.«
Če otrok nima pravice do življenja v materinem trebuhu, zakaj bi jo imel potem ko se rodi? Ta logika je v četrtek 13. februarja verjetno vodila 86 poslank in poslancev belgijskega parlamenta, da so izglasovali … Beri dalje
Nenavadno je izzivanje nosilcev titoizma (Kučan, Zemljarič, Kristan, Roter …), ki se nočejo pogovarjati z nami. Naročajo si intervjuje pri režimskih medijih (Mladina, Nedeljski …) in nam skušajo še naprej ukazovati, da naj spoštujemo tabuje titoizma. Med temi je bil tabu »nič nismo vedeli« najbolj zločinski.
Nedvomna kraljica žanrov v našem medijsko-političnem prizorišču je izražanje razočaranja. Po medijih in socialnih omrežjih nenehno krožijo pisma in izpovedi razočaranih državljanov, tistih, ki jim je bilo mar in so verjeli, da se z angažmajem … Beri dalje
Tednik Mladina je oportunistično poprijel arhivsko zgodbo in Ljudmili Novak omogočil redko razkošje večstranskega intervjuja, ki ga je revija pospremila s pedagoškim uvodom in s še bolj zgovorno naslovnico o “ločitvi na desnici”. V pogovoru voditeljica NSi o Janši govori kot o vojskovodji, ki potrebuje vojno.
Seveda se boleče zavedam, da imajo v Moskvi na svoj sprevrženi način prav, ko krivdo za današnjo dolgo noč lomastenja sovjetskega uma po Kijevu obešajo Evropski uniji. Nepripravljenost, da bi kdor koli storil kaj konkretnega … Beri dalje
Na današnji dan pred sedemindvajsetimi leti je izšla 57. številka Nove revije* s Prispevki za slovenski nacionalni program. V njej Drago Jančar razmišlja tudi o slovenskem eksilu, pregnanstvu, o narodni eroziji. Mešani občutki me prevevajo, … Beri dalje
Zadnji uspehi slovenskih športnic in športnikov so številnim ljudem polepšali vsakdan ter jih navdali z veseljem in optimizmom, kar je za Slovenijo v zadnjem času dokaj redko. Povejte, se vam zdi, da je olimpijsko kolajno na pošten način možno doseči z »mutenjem«, lenarjenjem ali mešetarjenjem?
Maske gor, to je revolucija! S tem naslovom anarhistična, leva ekstremistična Federacija za anarhistično organiziranje v svojem mesečnem uvodniku oktobra 2013 na internetu slavi zmago nad demokratično postavljeno oblastjo marca 2013. V tekstu levi ekstremisti … Beri dalje
Ko sem bil še otrok, je bil mali Libanon ob kakšni ravno tako mali Palestini in veliko večji Južni Afriki glavna zvezda poročil. Danes je v vsak dan bolj natrpanem koledarju zadnje čase hiperaktivne baronice Ashtonove “izraz veselja” nad tem, da je država po desetih mesecih spet dobila vlado, relativno nizko. Sirija, Ukrajina, Bosna so daleč pred njim.
Objavljamo poslovilno “pismo” akad. prof. dr. Jožeta Trontlja, napisano nekaj dni pred smrtjo 9. decembra 2013. Premalokrat pomislimo, kaj pomeni življenje našega planeta v neskončnih prostranstvih vesolja. Življenje na Zemlji je le majhen drobec orjaške … Beri dalje
Ko pišem te vrstice, je (še vedno) 14. februar, god mučenca sv. Valentina. Valentinovo pa je v sodobni popularni kulturi nekakšen praznik zaljubljencev. Kaj je že to zaljubljenost? Je to isto kot ljubezen? Kajti ko o nekomu vidimo idealizirano podobo v skladu z lastnimi željami, to še ni ljubezen…
Posredujemo vam izjavo Evropske Slovenije, ki jo lahko podprete tudi preko spleta. Javnofinančna slika Slovenije se slabša že vse od leta 2008, z zadnjimi zadolžitvami pa so se razmere še dodatno zaostrile. Vlada je z … Beri dalje
Pred božičnimi prazniki nas je nenadoma, tiho in skromno, kot je živel, v 75 letu starosti zapustil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Jože Trontelj, ki je bil po besedah akad. prof A. … Beri dalje
Naslednji mesec, 7. februarja 1975, smo – piše Janez Zemljarič – „Srđan Andrejević, načelnik SDV RSNZ Srbije, Obren Djordjević, namestnik načelnika SDV RSNZ Srbije, in Janez Zemljarič analizirali dotedanje izvajanje akcije XX [Bata] in uskladili program nadaljnjih akcij.”