Ženička z naše vasi je med obujanji spominov zvedavi otročadi rada rekla: „Nikul nam ni tak dobro šlo, ko za cajta Hitlera.“ Ne, ni pozabila, koliko gorja je njeni rodbini nanesla nemška mobilizacija štajerskih fantov. Tudi ni bila proti Titu. Zanjo je Tito bil mož in pol. Od kod torej ta srhljivi „nikul tak dobro“?
Na okrogli mizi z naslovom Cerkev brez glave v organizaciji Foruma za dialog med vero in kulturo, ki je potekal v atriju SAZU v Ljubljani, naj bi govorili o položaju, v kakršnem se je znašla slovenska Cerkev, potem ko sta bila odstavljena (uradno sta odstopila) oba njena nadškofa.
Da bi utemeljili svojo samozavest in da bi odgovorno prenesli breme zgodovinske odgovornosti za lastno državo in svojo usodo, nas čakajo še mnoga potovanja v preteklost. Zato je nastal četrtletnik SLO – časi, kraji, ljudje. Predstavitev … Beri dalje
Ob hitro bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne si razširimo obzorja s strnjenim zapisom življenjske poti dr. Ljudevita Pivka, osebnosti, ki je še kako zaznamovala »veliko vojno«. Mladostniška leta Ljudevit Pivko se je rodil 17. avgusta … Beri dalje
Tifus je nevarna nalezljiva bolezen, ki dobi epidemične razsežnosti v slabih sanitarnih in higienskih razmerah. Slovenija se že dolgo časa neuspešno bojuje z moralnim in družbenim tifusom. Leti 2014 in 2015 bosta odločilnega pomena za njeno prihodnost. Ali bo prišlo do katarze in normalizacije, ali pa bomo v naslednjih desetih letih doživljali stagnacijo, bedo, diktaturo in v končni posledici tudi grobo kruto sistemsko nasilje. Usoda je v naših rokah.
Vprašanje sprave v slovenskem prostoru še vedno ostaja nerešeno. Pri nas spravo vsaka stran pravzaprav razume popolnoma drugače, kar zagotovo ne more prispevati k »pomiritvi duhov«. Za (nekdanje) komuniste, našo levico, pomeni sprava predvsem nedotakljivost zgodovine, prenehanje »preštevanja kosti« ter iskanja odgovornih za med in povojno nasilje.
Primeri Janeza Zemljariča in Udbe, Igorja Prodnika in afere Patria so glede na zadnje polemike v zvezi z zapiranjem arhivov ter sodelovanjem krščansko-demokratske stranke pri tem temelj diskusiji, kaj je pri politični borbi za razčiščevanje resnično krščansko in kaj zgolj konformistično.
Današnji čas lepo kaže, kako hitro se v družbi ustvarijo razmere kaosa, malodušja, dezorientiranosti in brezvladja. Par pokradenih milijard, nekaj tisoč besnih, več sto tisoč obupano nemočnih in seveda (!) majhna peščica tistih, ki bodo naredili vse, da se jih ne odkrije. Da ne omenjamo tistih, ki se vozijo po robu tega kaotičnega vrtinca in doživljajo svojih pet minut medijske slave.
V Sloveniji poteka reševanje problema bančnega sektorja. Vlada pred evropskimi oblastmi sveto prisega, da se ta projekt izvaja. Evropa, tako kažejo zadnji kazalci, Ljubljani zaupa. Projekt slabe banke je “požegnala”, aktivnosti, ki se na tem … Beri dalje
Znano je, da so naša razočaranja sorazmerna z našimi pričakovanji. Več kot pričakujemo, bolj smo razočarani, ker se pričakovanja ne uresničijo. V takem primeru nam ostane osebno delo. Predelati moramo svoje razočaranje. Najhujše pa je takrat, ko naša pričakovanja postavimo na »privide resničnosti«.
Ostanki zgodovine, spojeni s sodobnim, za nas malo nenavadnim načinom življenja. Dobrodošli v Šiptariji – Orlovi zemlji, bolje poznani pod imenom Albanija! Foto: Mitja Žunko
Princip odnosa med državo in verskimi skupnostmi je g. Zdenko Roter opisal v knjigi Katoliška Cerkev in država v Jugoslaviji 1945 – 1973, ki je bila izdana leta 1976. Sedanji pravni akti slovenske države se neverjetno skladajo z Roterjevim principom. Dovolj je, da si pogledamo vsebino Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.
Takoj po novem letu leta 1990 so tri politične zveze – Ruplov SDZ, Peterletov SKD in Pučnikov SDZS – začele vabiti na veliki shod v Cankarjev dom v Ljubljani. V vabilu je kot dobra novica … Beri dalje
V spominih Zdenko Roter poveličuje svojo vlogo in razlaga, kako je nasprotoval nasilju, kako se je prijazno pogovarjal s škofom Vovkom. Seveda hkrati tudi pove, da bodo imena res pomembnih sodelavcev tajne policije iz duhovniških vrst, »globoka grla«, šla z njim v grob.
Transparentnost, da se ve, kdo pije ter kdo in koliko plača, o čemer sem pisal v prejšnjem prispevku, je zagotovo ena od najpomembnejših lastnosti dobre države. A sama po sebi ne zadošča. Kaj nam bi pomagala krasno pregledna država z jasnimi pravili, če jih ne bi bila sposobna izvajati. Ne le izvajati, temveč učinkovito izvajati.
Vsako leto 27. januarja se še posebej spominjamo trpljenja Judov med drugo svetovno vojno. Na ta dan, leta 1945, je Rdeča armada osvobodila nacistično uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau, pravo tovarno smrti, kjer je poleg drugih taboriščnikov, … Beri dalje
Kandidaturi Lojzeta Peterleta za generalnega sekretarja Sveta Evrope in dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN še naprej burita duhove. Pravzaprav je bila stvar že skoraj pozabljena, če je ne bi na nedavnem posvetu slovenske … Beri dalje
Morda se bodo zgodovinarji čez leta prerekali o tem, kaj bi bilo, če bi Viktor Janukovič svojo današnjo ponudbo zmogel vsaj dva dni prej. Že zdaj je jasno, da se bodo morali ukvarjati z vprašanjem, zakaj je Arseniju Jacenjuku, nasledniku Julije Timošenko na čelu stranke Domovina, mesto ministrskega predsednika ponudil šele, ko so začeli ljudje umirati.
„Kaj je resnica?“ To vprašanje je zastavil Pilat v tisti usodni uri, ko je moral presoditi o življenju in smrti nekega Galilejca. Sit upravljanja naporne province; sit lastne oblasti in krutih odločitev, ki spadajo k … Beri dalje
V teh dneh smo ponovno odprli temo krivde, dokazovanja, žrtev. Svojci žrtev trpijo, ker resnica ni bila še nikoli dokazana. Lahko bi bila, če bi odprli vrata v arhiv, kjer je ostalo še nekaj dokumentov s potrebnimi podatki. Neizrečena resnica, ki sicer boli, nas vedno bolj razdvaja. Povzroča občutke krivde na eni in sramu na drugi strani tudi generacijam, ki same niti rojene niso bile v času, ko so se zločini dogajali. Kot sramotna dediščina se prenaša iz roda v rod in temu ni videti konca.