SLO – časi, kraji, ljudje

slo casi kraji ljudjeDa bi utemeljili svojo samozavest in da bi odgovorno prenesli breme zgodovinske odgovornosti za lastno državo in svojo usodo, nas čakajo še mnoga potovanja v preteklost. Zato je nastal četrtletnik SLO – časi, kraji, ljudje. Predstavitev prve številke SLO – časi, kraji in ljudje je bila imeniten uvod v praznične dneve kulture. Družina kot založnik prispeva k slovenski kulturi s pionirskim projektom. Gre za prispevek v zakladnico spomina, za dialoško orodje, ki nas spodbuja k premisleku o tem, kaj vemo, česa ne vemo, kje naj še iščemo, se pustimo presenetiti … Revija, ki vam jo ponujamo v branje, ne želi izključevati. Želi z vami potovati v bogatejšo zgodovino, v zgodovinske dobe tako, da bomo z zanimanjem srečevali raznoliko, različno, zanimanja, sobivanja, sožitja, spoštovanja, sočutja, hvale in graje vredno preteklost. V sodelovanju zgodovinarjev, arheologov, antropologov, varuhov premične in nepremične dediščine, zbiralcev, iskalcev vseh vrst … Da bomo lahko skupaj seštevali in ne odštevali. Da bomo v sobivanju iskali sožitje in dialog.

Kdo smo, smo zmagoviti?

Ko sprašujem poslušalce na svojih predavanjih, ali se počutijo Slovence, zakaj je tako, kako bi opisali svoje narodno in nacionalno doživljanje, niso ravno zgovorni. Če pa jih vprašam, ali je slovenska zgodba zmagovita, pa je zadrega še hujša. Zaradi pretresov zgodovine je taka negotovost razumljiva. Prebivalstvo Slovenije je samo v zadnjih stopetdesetih letih doživelo izredne pretrese.

Smrt več kot 130.000 oseb, predvsem moških, v dveh svetovnih vojnah, revoluciji, državljanski vojni. Veliko izseljevanje več kot pol milijona ljudi od konca 19.stoletja. Omenimo veliki beg, izgon, optiranje Slovencev, nemške in italijanske manjšine po 2. svetovni vojni, gastarbajterje, prihod več kot četrt milijona sosedov iz Zahodnega Balkana … V 20. stoletju doživimo menjave cesarstva, kraljevine, fašizma, nacizma, komunizma na oblasti. Po velikem nasilju z nenasilnim prevratom preidemo konec kratkega 20. stoletja v demokratično in suvereno državo. Nič manj dramatične, zanimive, mnogokrat izginule v pozabi pa so izkušnje daljnih prednikov.
Če pogledamo samo prvo številko SLO, srečamo megalitski krog izpred štirih tisočletij, rimski obrambni sistem, največji potres, beneško-avstrijsko vojno, prvo svetovno vojno, meščansko podjetnost, jugoslovanski berlinski zid, največjo kadetnico, zmagoviti nenasilni upor proti komunizmu, dediščino podeželja, rodoslovje, impresioniste …

O čem bomo brali, si ogledovali, kdo bo pisal v SLO?

V ospredju naše pozornosti so vsi, ki so se rodili na Slovenskem, vsi, ki so od tod odšli po svetu in vsi, ki so od zunaj prišli k nam. Zanimajo nas vsi časi človeške zgodovine in vsa prizorišča, na katerih so se odvijale zgodbe, ki nam jih pripovedujejo vodilni raziskovalci slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov – inštitutov, muzejev, galerij, zavodov za varstvo kulturne in naravne dediščine, knjižnic … Dragoceno je znanje vseh, ki so raziskovalni samorastniki in samohodci. Naša spraševanja in odgovarjanja so dialoška, vabijo v družbo, pozivajo k opredeljevanju. K utrjevanju identitetnih sider in k umerjanju sožitne prihodnosti.

Revijo predstavljamo tudi na predavanjih

Zase predlagam temo: Tabuji padajo, učimo se dialoga. Vsak dan se srečujemo s položaji, ko ugotavljamo, da je potrebno medsebojno sporazumevanje. Predvsem o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Prav tako se sprašujemo o tem, kaj je res in kaj ni res. In kaj od tistega, kar prihaja novega, se ne sklada s tistim, v kar so nas prepričevali doslej. In v teh spremembah je tako prepričanje, da po starem ne gre več naprej kot tudi zadrega, kako se začeti pogovarjati na novo. Kako ne v izključevanje, ampak vključevanje. Kako ne v spopadanje, ampak v dialog. Dialog, ki ne pomeni pogrebnega miru (pomiritev), ampak nasprotno dokazuje naš razum in naše srce, ki postavlja meje, nam oblikuje vest in samozavest. Dialog za sožitje v miru, strpnosti, sočutju, spoštovanju. V prihodnje pa upam, da bomo zbrali predavateljsko ekipo, ki bo prispevala k poznavanju SLO – časi, kraji in ljudje.

Foto: Družina, Tatjana Splichal

// //