Samoslovenstvo kot vir slovenske državnosti

Slovenci kot narod še nismo ogroženi, slabo pa se piše demokraciji, po zaslugi katere smo prišli do samostojne, mednarodno priznane slovenske države. Neusmiljen boj za njo je zato boj za  njeno ohranitev in preživetje. Samoslovenstvo … Beri dalje

Vedno bo ostala naša “mati Slovenija”

Vsi Slovenci smo že slišali za Cleveland. Kaj pa za drugo največje slovensko mesto v ZDA? Tukaj pa bi verjetno težko našli junaka, ki bi znal ime mesta stresti iz rokava. Predvideva se, da naj bi bilo drugo največje slovensko mesto v ZDA Fontana, dokaj nepoznano mestece v Kaliforniji.

Kritika konservativna: Koliko smo stari Slovenci?

Članek o stranpoteh slovenskega zgodovinopisja je zbudil mnogo zanimanja ter tudi odgovor dr. Roka Stergarja z ljubljanske Filozofske fakultete. Njegov odgovor temelji na stališču, da modernistična interpretacija naroda v slovenskem zgodovinopisju ni prevladujoča. To zgodovinsko … Beri dalje

Slovenci namesto sužnjev

Priseljevanje Slovencev v Pueblo (Kolorado), največjo slovensko naselbino na ameriškem zahodu, ima zanimive začetke. Po osvoboditvi ameriških sužnjev so na bombažnih poljih potrebovali novo delovno silo, ter tako začeli uvažati ljudi iz Italije in Avstro-Ogrske. … Beri dalje

Evropejec, kaj te določa?

Prepričan sem, da je težava Zahoda sledeča: Zahod je soočen s krizo identitete zaradi posledic bitke z levo (liberalno, anarho, marksistično, titoistično,…) fronto, ki izvira iz nihilizma. Samomorilski nagon, ki ga nihilizem sam po sebi navdihuje, se torej združuje z željo Huntingtonovega »anti-Zahoda« po uničenju civilizacije, ki ji pripadamo.

“Slovenci – za kratke maše in dolge klobase”

Tudi tukaj je največ slovenskega na pokopališču. Dobesedno več tisoč nagrobnikov s slovenskimi imeni človeka res pusti brez besed. Če za ostala mesta velja, da so prevladovali rojaki iz enega konca, pa se tukaj prepletajo tako primorski, kot prekmurski, do dolenjskih priimkov.

Med najstarejšimi slovenskimi naselbinami v ZDA

Slovensko naseljevanje v Minnesoti, deželi 10.000 jezer, ima zelo zanimive začetke. Duhovnik Franc Pirc (1785-1880), ki je bil pred tem začetnik sadjarstva na Kranjskem in o tem napisal tudi prvo knjigo v naših deželah, se je tako navdušil nad pismi škofa Friderika Ireneja Barage, da se je tudi sam odločil za misijonarstvo med severnoameriškimi Indijanci.

Ker se ne znamo zazreti v naše junaške zglede

Danes se evropske države panično sprašujejo, ali bodo s svojimi bogatimi proračuni in mogočno administracijo oskrbele sto beguncev več ali manj, Janez Hladnik pa se ni ustrašil in je z vso vnemo prestrezal trde pristanke na tuja tla tisočem in tisočem rojakov. Trdno je stal na strani resnice in pravice. Trdno je stal na strani pomoči potrebnih.

50 odtenkov slovenstva v Clevelandu

V Clevelandu se pretakajo slovenski priseljenci še iz časa izpred prve svetovne vojne, časa med obema vojnama, povojni politični begunci in priseljenci iz 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, kjer se ekonomski in politični razlogi nekako mešajo. Tudi za tukajšnje rojake velja sintagma o precejšnji sprtosti, tudi sami pravijo to zase.

Zmagali smo po besedi, pesmi, knjigi

Slovenci ne praznujemo starodavnih bitk, kot jih praznujejo Španci in Srbi. Slovenci tudi nimamo prazničnega spomina na velike popotnike in pomorščake, kot ga imajo Portugalci. Slovenci nimamo svojih kraljev, ki bi jih lahko slavili kot … Beri dalje

Pot domov, ali kam?

Reminiscenca na en dan Drage O Dragi sem bral v dnevnikih pisatelja Alojza Rebule. V njih odsevajo spomini na mnoge slovenske izobražence, ki so tam nastopili s svojimi predavanji in razpravami, čuti pa se tudi … Beri dalje