Ekstremisti o ekstremizmu

protest ruta skrivanjeMaske gor, to je revolucija! S tem naslovom anarhistična, leva ekstremistična Federacija za anarhistično organiziranje v svojem mesečnem uvodniku oktobra 2013 na internetu slavi zmago nad demokratično postavljeno oblastjo marca 2013. V tekstu levi ekstremisti opisujejo, kako so sodelovali na protestih, kako so se »na ulicah spoznavali, se podpirali, tkali zavezništva in kovali zarote …«. Pamflet opisuje in spominja na »tovariše, ki so nam jih trgali iz rok med nasilnimi aretacijami«. Uvodnik se sklene z ugotovitvijo, da boj proti kapitalističnim svinjam še ni končan, »zatorej zanetimo svoje fronte in napolnimo pljuča s kriki svobode«.

Zgoraj navedeni pamflet ni podpisan, avtorji ostajajo anonimni, kar je razumljivo. S pamfletom samim so potrdili, da so sodelovali v protestih, da so kovali zarote, njihovi tovariši – levi ekstremisti − so bili aretirani, boj pa še ni končan, kajti netenje front še kar poteka. Pojav levega, anarhističnega ekstremizma na Slovenskem ni nič novega kakor tudi ne njegovo nasilno delovanje. Vrhunec tragičnosti in ironije pa je Radiotelevizija Slovenija, ki si je privoščila posneti dokumentarec o t. i. desnem ekstremizmu, v katerem je imel glavno vlogo domnevni novinar, malikovalec Osame bin Ladna, radikalnega islamskega ekstremista, terorista. Dokumentarec sam je bil žaljiv do slovenskega domoljubja, patriotizma, ki je omogočil tisočletno preživetje našega naroda v primežu germanskega, romanskega in madžarskega vpliva. Enačenje domoljubja z (neo)nacizmom pa je sprevrženo in protislovensko. Z zgodovinskega vidika je to mogoče popolnoma izenačiti s sprevrženostjo Osvobodilne fronte, ki je vsak upor proti okupatorju zunaj OF, dejansko pa zunaj komunistične partije, razglasila za izdajo. Izdajo, ki je pomenila likvidacijo s strani Varnostno-obveščevalne službe (VOS), za katero se je Kardelj hvalil Titu, da je boljša od fašistične OVRA in nacističnega gestapa.

Komunistični totalitaristi so se pač primerjali s sebi enakimi. VOS je leta 1976 praznovala svojo petintridesetletnico, na kateri je član CK ZKS Franc Šetinc čestital za praznik VOS, »…za neprecenljivi prispevek pri obrambi naše revolucije, ki je monolitna iz enega kosa«. V svojih razmišljanjih je Šetinc predstavil komunistično idejno in kadrovsko dedno načelo: »… organi državne in javne varnosti so neštetokrat dokazali, da so neposredni dediči VOS, da imamo njeno idejno in kadrovsko kontinuiteto«. Retorično vprašanje, ki se postavlja samo po sebi, je, ali je danes še vedno tako.

RTV Slovenija se s takšnimi dokumentarnimi produkti vrača nazaj v temne komunistične čase. Ob tem so prostodušno kršili zakon demokratične države Slovenije, kajti delovali so neposredno v nasprotju z vsaj 5. členom zakona o RTV Slovenija, saj niso upoštevali načela resničnosti, nepristranosti in celovitosti informacij pa tudi ne načela politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma. Državni medij je tako obudil tradicije komunističnega agitpropa iz časa članstva Franca Šetinca v CK ZKS. Sodoben anarhistični revolucionarni duh, predstavljen v uvodu, in revolucionarni komunistični duh iz časa praznovanja obletnice VOS sta se znova srečala v dokumentarnem filmu RTV Slovenija. Čas se je tam očitno vrnil nazaj (sic!).

Tovrstno manipuliranje in izpostavljanje samo enega ekstremizma kot problema pa zamegljuje bistvo. V Sloveniji imamo vse tri vrste ekstremizmov, levega, desnega in islamski radikalizem. O desnem ekstremizmu smo dobili t. i. dokumentarec, ki si sploh ne zasluži resne kritike, ker je smešen in žaljiv tako po vsebini kot po tem, kdo to vsebino predstavlja. Na drugi strani pa anarhistični, levi ekstremizem sam priznava, da je pomagal konec 2012 in v začetku 2013 rušiti vlado, prav tako pa javnost zadnje mesece vsak dan znova šokira kakšno dodatno razkritje t. i. udbovskih umorov v Avstriji in Nemčiji.

Ob tem se nacionalna RTV Slovenija ukvarja s ščitenjem udbovskih likvidatorjev, namesto da bi pripravila ustrezni dokumentarec, kjer bi nepristransko predstavila tako vlogo anarhistov in levih ekstremistov na nasilnih protivladnih demonstracijah kot morebitno idejno in kadrovsko povezavo s tradicijami, ki jih negujejo VOS in njeni nasledniki. Prav tako je nujno treba iz vseh zornih kotov osvetliti islamski radikalizem in njegove pojavne oblike pri nas. Slovenija kot država ni imuna niti na tovrstni ekstremizem. Posebej zaskrbljivo je čedalje večje število bojevnikov za džihad v Siriji, ki prihajajo iz Evrope, prihajajo z Balkana in potujejo čez Slovenijo na Bližnji vzhod. Nazaj v Evropo se vračajo izurjeni bojevniki, potencialni teroristi z znanji in veščinami, kot so jih imeli udbovski likvidatorji.

Vsaka demokratična družba in država mora biti sposobna jasno definirati ekstremizme, dosledno vztrajati pri politiki, ki ne dovoljuje ali odobrava nikakršnih nasilnih dejanj levih, desnih ali islamskoradikalnih ekstremistov. Enak in enakopraven odnos do vseh je edina mogoča in prava pot naprej k normalni, evropski Sloveniji.

Pripis uredništva: avtor je prispevek posredoval v objavo več medijem, tudi Časniku.

Fotografija je simbolična.