Je sovražiti prijetno?
»Haha, tele Cimerotičeve izjave so pa res dobre.« Pa so res vse njegove? So bile dejansko tako izrečene, kot krožijo na družbenih omrežjih in si »ta pametni« ob njih dvigujemo samozavest. Da zrastemo v očeh … Beri dalje
»Haha, tele Cimerotičeve izjave so pa res dobre.« Pa so res vse njegove? So bile dejansko tako izrečene, kot krožijo na družbenih omrežjih in si »ta pametni« ob njih dvigujemo samozavest. Da zrastemo v očeh … Beri dalje
Po svoje so ti Sovjeti hecni. Veliko možnosti je, da bi res prepričljivo dobili krimski referendum po naravni poti. Ampak železnobetonski sovjetski um kagebejevskega oficirčka ne more sprejeti dveh stvari. Prvič noče ničesar prepustiti naključju. Zato organizira volitve ali referendum v dveh tednih in na glasovalnem lističu ne pusti izbire.
France Pibernik, rojen leta 1928 v Suhadolah pri Komendi je pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar. Slovenski javnosti je predstavil številne zamolčane literarne ustvarjalce. S Francetom Pibernikom smo se pogovarjali ob izidu njegove zadnje knjige spominov Drobci zamolklega časa, ki je izšla pred kratkim pri Založbi Družina.
Na nekem forumu lahko beremo: »Je kakšen logičen razlog zakaj evtanazija ne bi smela biti legalizirana, če bi poskrbeli za to, da do zlorab ne bi prihajalo in da bi bili do nje upravičeni res … Beri dalje
O papežu Frančišku bi lahko razmišljanje nadaljeval, če ne bi imeli v Sloveniji tako vnebovpijočih primerov navidezne resničnosti. V zadnjem času smo se lahko soočili s tremi takšnimi primeri: imenovanje novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), nastop nekdanjega partijskega šefa Milana Kučana pred komisijo za človekove pravice ter rudarska stavka v Zasavju.
Ena od ključnih značilnost življenja v današnji slovenski državi je ta, da živimo sredi travmiranega okolja in med travmiranimi ljudmi, česar se do danes še nismo v celoti zavedli. Lotili so se ga nekateri psihologi v preteklosti, ko so ugotavljali, da smo družba brez očetov, da se utapljamo v alkoholu, da smo bolestno zavistni sosedom in da smo narod z visoko samomorilnostjo.
Slovenija zelo milo o Rusiji in ukrajinski krizi Kriza v Ukrajini, ki odmeva po celem svetu, je postala pomembna zunanjepolitična tema v čisto vsaki državi. Seveda, tudi v Sloveniji. Ker ne gre samo za spor … Beri dalje
Še pred petindvajsetimi leti bi tej temi bilo naslov Ko ateizem udari s kladivom represije. Zdelo se je namreč, da bo ateizem tisti, ki bo (v vzhodni Evropi tudi s pomočjo državne represije) zamenjal teizem … Beri dalje
Danes sem možu postavila vprašanje, na katero nisem pričakovala odgovora: »Ali se je v tej mali Sloveniji zbrala vsa neumnost in pokvarjenost sveta?« A mi je na moje presenečenje odgovoril: »Beri Cankarja.« Ja, Cankarja, ki odslikava vso našo licemernost in hinavščino, strasti, ki nosijo pogubo in zamegljujejo jasen uvid in zdravo razsodnost. Te dni sem namreč prebrala, da se spet postavlja vprašanje upravičenosti vojaškega vikariata v Slovenski vojski.
Evropska Slovenija poziva predsednika republike, da zaradi kršitev pravnega reda in politizacije izbirnega postopka, ponovi razpisni postopek za vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Hkrati pa se naj v okviru svojih pristojnosti aktivno vključi v … Beri dalje
S sestro Jožico Sterle smo se pogovarjali o razmerah v Ukrajini med in po koncu protestov. Sestra Jožica Sterle je Marijina sestra, doma iz Notranjske, ki deluje v Kijevu od leta 2005. Skupaj z dvema … Beri dalje
Ali smo res industrijsko razvita država? Slovenija ima le nekako petintrideset milijard evrov družbenega bruto produkta – DBP, kar predstavlja le nekaj desetink odstotka svetovnih gospodarskih vrednosti, v gospodarskem svetu je simbolično prisotna, glede populacije pa predstavlja manj kot štiri desetinke odstotka evropskega prebivalstva.
Že dlje časa me prijatelji širom po Evropi, ki poznajo moje zanimanje za Katalonijo, sprašujejo, ali gre katalonska osamosvojitvena prizadevanja, ki si zadnje čase vse bolj utirajo pot v evropski in tudi ameriški tisk, vzeti … Beri dalje
Več mesecev po kolektivnem odstopu zdaj že bivšega vodstva protikorupcijske komisije je le-ta v petek končno dobila novo metlo. Ki pa je delo, kot se je kmalu pokazalo, nastopila s sumljivo prtljago. Že ob sami predstavitvi novega vodstva, pa tudi ob poročanjih medijev, je bilo čutiti, milo rečeno, zadržanost, če ne kar razočaranje.
Ta teden je preko družabnih omrežij zaokrožila nekakšna parodija na referendum na polotoku Krim. Na vprašanje, ali naj se Krim priključi Rusiji, sta možna dva odgovora v obliki dveh krogov, v enega izmed njih pa … Beri dalje
Letošnja, vsaj v naših krajih bolj mila zima je spodbudila zelo zgodnje cvetenje marsikatere okrasne rastline, tudi mimoze, ki je na svojih vejah med zelenimi lističi že razprla na tisoče malih, opojno dišečih “sončec”, ki … Beri dalje
Ob nagovoru predsednice vlade Alenke Bratušek, ko je poslancem Državnega zbora predstavljala kandidate za nove ministre, sem bil neprijetno presenečen, ko je dejala, da imamo v Sloveniji sedaj najboljšo in najbolj uspešno vlado. Je pa pozabila povedati, da ima v sedanji vladi kar nekaj ministrov iz tako imenovane Janševe vlade.
Prav ta teden sem po naključju prebiral slovito knjigo ustanovitelja Panevropskega gibanja, von Coudenhove-Kalergi. V njem ta veliki evropski mislec svari Evropo pred Rusijo, zlasti pred sovjetsko Rusijo, ki se je z odločitvijo za komunizem odtegnila Evropi in iz evropske države z azijskimi kolonijami (von Coudenhove-Kalergi je pisal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja) postala evrazijski imperij.
V ponedeljek, 3. 3. 2014, ob ekskalaciji ukrajinske krize, je Matjaž Nemec, osebni tajnik predsednika republike Boruta Pahorja, na svojem javnem profilu na spletnem omrežju facebook priporočal v branje spletni dnevnik novinarke Polone Frelih, nekdanje dopisnice časnika Delo v Moskvi, kot »zanimivo branje« in »dragocen doprinos« k razumevanju situacije.
Nisem poseben ljubitelj slovenske strankarske prepirljivosti, in fanatizma in podobnih zagrizenosti, ki so podžigale naše prednike v kulturnem boju, državljanski vojni in podobnih pretiravanjih. V navzkrižnem obstreljevanju ob noveliranju arhivskega zakona sem se oglasil v Večeru, po številnih pogovorih in spremljanju naraščajoče napetosti pa verjamem, da sta možna dva kompromisa, seveda z dialoškim vložkom vladajočih.