Do kam še?

alenka bratusekOb nagovoru predsednice vlade Alenke Bratušek, ko je poslancem Državnega zbora predstavljala kandidate za nove ministre, sem bil neprijetno presenečen, ko je dejala, da imamo v Sloveniji sedaj najboljšo in najbolj uspešno vlado. Je pa pozabila povedati, da ima v sedanji vladi kar nekaj ministrov iz tako imenovane Janševe vlade. Če so sedaj dobri ministri, v kar nimam razloga da dvomim, se mirno vprašam ali so bili v Janševi vladi zgolj zato, da so delali slabo (zgago) in to z edinim namenom, da so jo s pomočjo zunanjih akterjev lahko zrušili?

Ko je Alenka Bratušek sprejemala funkcijo ministrice je pred vso vesoljno Slovenijo je obljubila, da njena vlada ne bo razpravljala o napakah prejšnjih vlad, pač pa se bo posvetila krepitvi gospodarstva  zmanjšanju brezposelnosti ter skrbela za dobro vseh državljank in državljanov. Čakamo. Do kdaj, gospa predsednica? Kar pa se še ni zgodilo. In glej ga zlomka, predsednica vlade je, ob prej omenjenemu nagovoru, polovico svojega časa namenila kritiki in pljuvanju po vladi Janeza Janše, ki, da je kriv(a) za vse sedanje težave, ki jih ima njena vlada. Nič ali skoraj nič pa o tem kako bomo v prihodnjih desetletjih odplačevali visoko zadolžitev in da se je njena vlada v enem letu vladanja zadolžila za cca. 11. milijard €. Vlade po katerih vztrajno pljuva, pa so se v letih 1990 – 2008, zadolžile za 7,2. milijarde €. In vlada Boruta Pahorjeva v treh letih za osem milijard €, skupaj torej v 22 letih za 15,2 milijardi €.

Pri vsem tem je še najbolj nepošteno, da ne pove, zakaj je vlada ta denar porabila, oziroma kam ga je vložila in koliko. O tem se upravičeno sprašujemo, ker nam minister za finance (ki je mimogrede, preden je postal minister, sedel v vodstvu Nove ljubljanske banke) ob vsakem priliki svojega javnega nastopa obljublja vse mogoče nove dajatve in davke in celo zmanjšanje ali ukinitev nekaterih socialnih (zdravstvenih) dobrin. In vse to zaradi sanacije (beri; kraje) iz državnih bank, oziroma, zaradi bančne in gospodarske korupcije slovenskih tajkunov.

Dokler časa bo država ob armadi državnih uslužbencih najemala še armado zunanjih sodelavcev in svetovalcev za visoka plačila, bo tonila v še večji javni dolg. Da je to res se je najbolj pokazalo ob zakonu o davku na nepremičnine. Ko je poleg malomarnega popisa nepremičnin in na podlagi nestrokovnih (ni vse strokovno, kar je po zakonu, če je zakon nestrokoven) cenitev porabila na desetine milijonov evrov za zakon, katerega sama pred uveljavitvijo spreminja. Je pa za svetovanje in za oceno in metodologijo obdavčitve nepremičnin najela številno ekipo dobro plačanih davčnih in pravnih svetovalcev, ki brez kakršne koli odgovornosti še vedno svetujejo in modrujejo, da so imeli in imajo prav. S tem se moram strinjati, če povzamemo, da beseda davek izhaja iz besede »daviti«, je to logična posledica davčnih svetovalcev. V tem je namreč njihova strokovnost, na eni strani kako obdavčiti »rajo« in na drugi kako se je mogoči istim davkom izogniti. To obvladajo, vlada (beri: mi) pa jih zato celo nagrajuje.

To je samo en vidik o nesposobnosti ali neznanju državne uprave, ki jo bo morala vlada v najkrajšem času, in to ne glede kakšne barve je ali bo v prihodnje, temeljito prevetriti in usposobiti, da bo opravljala delo za kar je bila izvoljena in jo tudi plačujemo. Ob vsem tem je samohvala predsednice vlade popolno izkrivljenje dejanskega stanja v državi. Da je to res na svoji koži spoznavajo številni občani in občanke, ki dolge ure čakajo na sprejem na geodetskih upravah in morebitni popravek.

Ob vsem državnem cirkusu si omislimo zgodbo, da Alenka Bratušek sedi za krmilom velikega plovila, na katerem so številni potniki s prtljago in narodovim bogastvom. Zaupana ji je naloga, da to plovilo v svojem mandatu varno vodi po narodnem ozemlju in jo v tem času varno vodi po razburkanem morju in pripelje v pristan. Posadka namesto da bi skrbela za varnost in udobje potnikov in narodovo lastnino, sedi ob njej in uživa v prelepi vožnji ter razkošju. Ob tem mirno gledajo »pirate« v belih ovratnikih, ki so se prisesali k plovilu in brezskrbno plenijo tovor potnikov ter ga vkrcavajo na svoje jahte. Predsednica pa še naprej brezglavo krmari in posluša lepe besed svojih oboževalcev, ki ji žuborijo prijetne fraze, da je vse v najlepšem redu in da ni nobenih čeri, na katerih bi lahko nasedla. Zato vsa vzhičena sporoča svojemu potnikom, da je pot varna in da bo na njej vztrajala, kljub temu da se veliko število potnikov utaplja in kliče na pomoč. Namesto, da bi svojo »plovbo« zaustavila in svojim »pribočnikom« zaukazala, da naj od »piratov« zahtevajo, da vso nakradeno blago vrnejo ljudstvu in jim onemogočijo nadaljnje ropanje njenega ljudstva.

Že pred dva tisoč pet sto leti je kitajski filozof in reformator Konfuciji zapisal, da mora biti oblast zgled vsemu ljudstvu in ne v pohujšanje. Sreča je v tem, da prihaja pomlad, ki v naša srca prinaša optimizem in upanje na toplo poletje, do jeseni pa je še daleč.