Slovenske osnovne šole se kitijo z oznakami Eko šola, Zdrava šola, Kulturna šola, UNESCO šola. Vsaka od teh oznak pove nekaj o šoli in vsaka od teh oznak tudi nosi nekatere smernice, ki ji šola sledi. Je pa vsak od teh oznak tudi okrasek na spletni strani šole ali na steni hodnika in ravnateljeve pisarne. Vsaka od teh oznak lahko pomeni veliko za posamezno šolo ali pa je za neko šolo list brez teže.
Lestvica osnovnih in srednjih šol
Od enajstega februarja se lahko šole kitijo še z eno oznako – z mestom na lestvici osnovnih ali srednjih šol, ki jo je objavila Alma Mater Europaea. Lestvica osnovnih šol je nastala na podlagi rezultatov nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), lestvica slovenskih gimnazij in drugih srednjih šol na podlagi rezultatov mature. Avtorji raziskave pravijo, da ne gre za lestvico najboljši šol v vseh pogledih ampak za lestvico uspešnosti na NPZ-jih in maturi.
Vprašanje, če se bodo šole sploh upale kititi z uvrstitvijo na tej lestvici. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč to lestvico zelo jasno izničilo in jo poimenovalo “Lestvica, ki ne pomeni nič.” Pravijo (pod sporočilo ni nihče podpisan), da lestvica nič ne pove o kakovosti šol in da je najbolje, da kar utone v pozabo. Glede na to, da lestvica odraža uspešnost na nacionalnih preverjanjih znanja, je težko reči, da lestvica nič ne pove. Prav gotovo pove nekaj o tem, kako določena šola pripravi svoje varovance na ta preverjanja. In to se nanaša na obdobje zadnjih treh let. Lestvica zato pove tudi nekaj o šolah skozi obdobje teh treh let. Govori o tem, kakšno znanje dobijo mladi v teh šolah. Če kdo trdi, da NPZ-ji in matura ne merijo dobro tega znanja, potem je nekaj narobe z NPZ-ji in maturo in ne nujno s to lestvico.
Jasno je, da je ta lestvica prvi poskus, z verjetno precej slabostmi . Jasno je tudi in avtorji raziskave to tudi izpostavljajo, da ta lestvica ne kaže celovito kakovosti šol. Dejavnikov kakovosti je več. Šole te dejavnike v svojih vizijah, letnih delovnih načrtih in vzgojnih načrtih bolj ali manj jasno izpostavljajo. Tako so npr. v OŠ 1 Murska Sobota zapisali naslednjo vizijo: V prijetno urejeni šoli, polni medsebojnega spoštovanja,razumevanja in iskrenosti,ustvariti pogoje za pridobivanje kvalitetnega in uporabnega znanja. Ta vizija izpostavi več vrednot in to v takšni povezavi, da vodijo do kakovostnega in uporabnega znanja. Znanje seveda je in mora biti atribut vsake šole.
Lestvica nelagodja
Ta lestvica pa ni bila deležne le zaničevalnega odnosa ministrstva ampak je vzbujala zelo različne – tudi nelagodne odzive – različnih ljudi. Ko sem sam objavil novico o tej lestvici na Facebooku, je to sprožilo pestro paleto odzivov. En pol odzivov je, da gre za elitizem in da s tem otroci in šole postajajo številke in da takšne lestvice uničujejo zaupanje. Drugi pol pa govori o tem, da zaupanje uničuje to, da ni nobenih meril. V Sloveniji delitev na boljše in slabše vedno pomeni zganjanje elitizma. In če se odlične ocene ne vrednotijo, se ne vrednoti razlika med lenobo in delavnostjo. Gre za omalovaževanje trdega dela. To je le drobec teh odzivov.
Če bi bilo zaupanje, lestvica ne bi imela odmeva
To je še eden od komentarjev na Facebooku, s katerim se lahko močno strinjam. Če je zaupanje, dokazi niso potrebni. Če prej omenjena OŠ v Murski soboti verodostojno udejanja svojo zapisano vizijo, potem nujna uvrstitev na tej lestvici ne bo povzročala velikega razburjenja. Če vem (zaupam), da na šoli dobro delajo, da so učitelji osebnosti, ki otroke vzgajajo v osebnosti, potem mi uvrstitev ne bo pomembna. Morda bom lahko le rekel: “Glej, tudi pri tej uvrstitvi se kaže, da na tej šoli res dobro delajo.” Ali pa bom rekel: “Uvrstitev res ni visoka, a navsezadnje gre za sliko reprodukcije nekega znanja, ki niti ni nujno uporabno. Vem pa, da so na tej šoli odlični učitelji, ki dajo otrokom veliko za življenje.” A je to zaupanje prisotno? Kako sploh lahko vem, da je neka šola res dobra šola? Sam vem, da je nek učitelj dober, ko sem v odnosu z njim in ko dobivam odzive od otroka. Veliko težje vem, če je šola kot celota dobra.
Še druge lestvice šol
V komentarjih na Facebooku je bilo omenjeno nekaj možnih lestvic, ki bi govorile o kakovosti šole. Sam jih še nekaj dodajam:
- lestvica šol, kjer uporabljajo največ didaktičnih materialov
- lestvica šol, kjer uporabljajo najmanj delovnih zvezkov
- lestvica šol, kje največ ur na teden učenci / dijaki preživijo izven šole
- lestvica šol, kjer učitelji in učenci / dijaki opravijo največ prostovoljnega dela
- lestvica šol, kjer je največ staršev vključenih v izvedbo interesnih dejavnosti
- lestvica šol, kjer največ učiteljev pozna po imenu vse učence šole
- lestvica šol, kjer največ učencev dejavno sodeluje pri pouku
- lestvica šol, kjer največ šolskih ur poteka v krogu
- lestvica šol, kjer največ učencev pozdravlja vse, ki jih v šoli srečuje
- lestvica šol, kjer je največ učencev / dijakov vključenih v podjetniški krožek
- lestvica šol, kjer pri pouku uporabljajo največ informacijsko komunikacijske tehnologije
- lestvica šol, kjer lahko učenci / dijaki največji delež šolanja opravijo od doma
- lestvica šol, kjer na mesec zamenjajo najmanj polomljenih stikal / vtičnic
- lestvica šol, kjer na leto organizirajo največ šolskih plesov
- lestvica šol, kjer se šola vključi v največ dogodkov v lokalnem okolju
- lestvica šol, kjer sami zaslužijo največ denarja oz. pridobijo največ sponzorskih sredstev
- lestvica šol, kjer imajo učenci / dijaki največ priznanj, medalj in pokalov
- lestvica šol, kjer ima največ otrok rado matematiko, slovenščino, …
- lestvica šol, kjer na leto povabijo največ gostov v šolo
- lestvica šol, na kateri največ učencev / dijakov poje v šolskem zboru
- lestvica šol, kjer najmanj učiteljev govori o tem, kako jih učni načrt omejuje
Skoraj vse te lestvice so na precej enostaven način merljive in določljive. Vsaka pove nekaj o kakovosti šole. Lestvica, ki so jo naredili na Alma Mater je le en izmed mnogih možnih. Seveda pove nekaj o kakovosti šole. Zakaj je ne moremo vzeti kot take? Zakaj ne more biti koristna informacija za šolo (vodstvo, strokovne delavce in starše) ter izziv za pogovor, kaj to za šolo pomeni in kaj lahko / mora šola spremeniti.
In zakaj ne bi naredili še kakšne lestvice. Mene osebno bi zelo zanimalo, katere šole v Sloveniji vsaj v prvi triadi ne uporabljajo delovnih zvezkov. Če bi imel v svoji bližini dve približno enakovredni šoli, od katerih pa bi v eni ne uporabljali delavnih zvezkov, bi precej verjetno svojega otroka vpisal v tisto šolo. Kakšen drug starš bi morda raje izbral delovne zvezke.
Foto: Flickr
