Nenavadno je, ko pravijo, da je treba dati ‘second chance’, še eno priložnost, in če delajo to ljudje, jaz ne verjamem, da Bog ne bi dal ‘second’ in mogoče še ‘third chance’ vsakemu od nas. Enkrat padeš tu, drugič tam in ne zvoziš, ne gre.
Ponovil bom ne ravno tako redko izrečeno modrost, da zunanjepolitične zgodbe pogosto več povedo o notranjepolitičnih razmerjih kot o velikem svetovnem odru, kar ne velja samo za velikanske Združene države Amerike ali Rusijo, ampak tudi za bistveno manjše države. Slovenija pač ni izjema.
Pokopavanje ljudi nas ne odvrača od zgodovine. Tudi ob grobu brezimnega trpina pomislimo: nikoli mu ni bil nihče enak, nikoli več ne bo nikogar prav takega. Spoštljiva misel tu odkriva dragocenost slehernega življenja. Zato družba, ki pokopava umrle, živi v stiku z resničnostjo, in kultura, ki je soočena s smrtjo, človeku omogoča pristno, celovito življenje.
Kristjani in posledično sodelavci Karitas smo v nenehnem družbenem preverjanju naših besed, predvsem pa dejanj. Ni vsaka kritika kristjanofobija, nemalokrat se je potrebno vprašati, ali smo resnične priče krščanske ljubezni ali s svojim obnašanjem in dejanji izražamo identiteto Cerkve.
Od 28. do 30. avgusta na Opčinah “Draga ni izčrpala svojega poslanstva, namena in naloge”, je dejal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ko je v četrtek, 23. julija, predstavil jubilejno, petdeseto izvedbo Študijskih dni … Beri dalje
Zdaj pride, pride vsako leto Rus pod Vršič. Ta ni daleč od Ziljske doline. Če je Matija Majar govoril o daljici Zilja – Kamčatka, danes lahko Rusi govorijo o daljici Kamčatka – Vršič. Povsod na tej daljici, razen morda na Poljskem, bodo naleteli na nasmihajoče obraze in šibka kolena. Večino te daljice namreč zapolnjujejo slovanska plemena, katerih veliki brat se ve, kdo je.
Z doktrino, da mora država poskrbeti samo za nekatera področja človekovega obstoja, in da v to področje gotovo ne sodi vzgoja, je v predšolskem in šolskem prostoru nastala praznina, ki jo marsikdo občuti kot pomanjkanje. In v to vrzel se je spretno vrinila ideja o drugačni šoli, o šoli, ki naj bi temeljila na spoštovanju otrokove individualnosti.
Rešitev o kateri sta se pogovarjala zdaj že odstopljena Sekolec in Drenikova, sicer za Slovenijo ni najboljša. Ni taka kot je bilo stanje na terenu 25. junija 1991, zato se je težko strinjati s tezo, da se tehtnica bolj nagiba na slovensko kot hrvaško stran. Kljub temu je Hrvate očitno zmotila bolj, naši diplomati pa pregovorno nekaterih stvari ne znajo držati za zobmi.
Po mnenju Ivana Štuheca, predsednik države Borut Pahor kaže osebno prizadetost in zavzetost pri vprašanju sprave. Seveda pa nas ta raven pri predsedniku Slovenije ne more povsem zadovoljiti. Odprto in nerešeno ostaja namreč vprašanje mesta pravne države in njenih vrednot pri presoji preteklosti in sedanjosti.
Kaj hrani plemensko miselnost, ki zagotavlja ugoden položaj, morda dobro plačo ali službo v času, ko ta ni samoumevna? Lojalnost. Ko se v družbenih podsistemih spodbuja lojalnost, ko je pripadnost nagrajena, ko ni važno, ‘če je pismen, važno da je naš’, se plemenska miselnost hrani sama iz sebe.
Govora je o teoriji spola, po kateri se spol ne določi ob spočetju oziroma po naravni poti, temveč na podlagi vzgoje in vplivov okolja. To teorijo v zadnjih časih, tudi na podlagi evropske zakonodaje, skušajo vključiti v kurikularne šolske programe. Namera je v Italiji razburila veliko število družin, ki so se začele organizirati in kljubovati temu načrtu.
Odgovorni, racionalni ljudje za svobodno družbo Inštitut Karantanija in Nova revija sta leta 2012 izdali prevod knjige, ki je dejansko zbornik iz Hillsdale College, kjer že desetletja potekajo letna srečanja zagovornikov svobode v čast enemu najodličnejših ekonomistov … Beri dalje
Kitajcem sta se zgodila črni ponedeljek iz leta 1929, japonski zlom iz leta 1989 in nedavni zlom balkanskih borz. Vse skupaj bi naj v tem obdobju na kitajskih borzah izpuhtelo za približno 3.000 milijard dolarjev vrednosti. Zgodil se je deja vu velikih borznih zlomov dvajsetega stoletja, ki so bili podprti s poceni kreditno ekspanzijo bank velikemu številu majhnih vlagateljev.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek, 22. julija 2015 ponovno razsodilo, da zakonska zveza v državah članicah Sveta Evrope ostaja življenjska skupnost enega moškega in ene ženske. Opozorilo je, da pravica do sklenitve zakonske zveze državam članicam ne nalaga dolžnosti, da tudi istospolnim parom zagotovijo možnost sklenitve zakonske zveze.
Skopje je bilo še pred nekaj leti dolgočasno postsocialistično mesto pomešano z arhitekturnimi ostalinami iz obdobja Otomanskega imperija, v zadnjih letih pa se je v njem že veliko spremenilo, saj mestno jedro preživlja pravo arhitekturno revolucijo. Nekdaj zanemarjene fasade iz časa Titovega kraljevanja žarijo v svežih barvah in vzorcih kot novo slikarsko platno.
Kaj je torej s slovensko levico? Ko gledam poslance Združene levice – ene v T-majicah in razkuštranih glav, druge brez kravate, a v resnih oblekah in s strogim, nekateri celi asketskim izrazom na obrazu – si ne morem kaj, da si ne bi mislil, da so tako izgledali verjetno tudi slovenski komunisti pred 2. svetovno vojno.
Zgodila se je novost v ravnanju in stališču tistih, ki ves čas po osamosvojitvi Slovenije poskušajo utemeljevati povojne poboje s trditvijo, da je pač šlo za odstranitev protirevolucionarjev, sovražnikov nove ureditve in sodelavcev okupatorjev. Ko so se začele priprave na spominske prireditve v Srebrenici, je slovenska vladajoča politika začela zelo glasno obsojati genocid.
“[Rusi] imajo tudi pravico biti ponosni na svojo vlogo v porazu tretjega rajha, nimajo pa pravice izkrivljati zgodovino. Prezreti velikanske zločine komunističnega sistema v Sovjetski zvezi pomeni nevarnost njihove ponovitve. Proslavljanje zmage nad nacizmom brez omenjanja kriminalne kartoteke sovjetskega imperialnega širjenja, ni pot do sprave s sosedami Rusije.”
Japonska je dežela na robu planeta, povsem drugačna, eksotična, zapletena, skrivnostna in lepa… Težko je zajeti vse vtise, saj jih je enostavno mnogo preveč. Delček Japonske sem sama spoznavala v dveh tednih. Za potovanje po … Beri dalje
“Mir ni protokolarno dejanje, je vsakodnevno zavzemanje za dobro in za udejanjanje enakopravnosti med kulturami, jeziki, narodi in ljudmi”. Te besede je deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec izrekel v ponedeljek, 13. julija, pred … Beri dalje