ČISTO DRUGAČEN ČILE Popotovanje po Švici Južne Amerike V tistem trenutku, ko prestopimo Čilsko-Bolivijsko mejo, na nek način vse ostane enako in se istočasno vse spremeni. Kolovoz, ki je bil do sedaj prevozen le z … Beri dalje
Zdravnica zavrne pacienta in ga pošlje po novo napotnico. Z vztrajanjem sorodnika ga na drugem oddelku sprejmejo in še isti večer operirajo. Bil je skrajni čas. Pri tem istem pacientu se nek drug zdravnik zelo zavzame in naredi največ kar lahko. Ko je vse končano, mu želi sorodnica bolnika v zahvalo podariti steklenico vilijamovke. Prijazno zavrne in pove, da je to kar je naredil, njegovo delo.
Vsakdo bi poskusil delati, če bi imel svobodo do tega in ga ne bi država pri tem ovirala. Pritrdil je temu, da ni važno, kdo si, ko začneš v življenju, glavno je, da imaš vse možnosti, da napreduješ v življenju. Žalostno pa je skomignil, da na žalost v Sloveniji glede malega človeka danes ni nič kaj bolje kot v stari Jugi: vse se mu omejuje in vse regulira.
Današnjo državno mejo smo prečkali na Ljubelju, prav tam, koder se je pred 70 leti vila dolga kolona beguncev, ki so bežali pred barbarskim komunizmom. 1200 let pred tem so naši karantanski predniki iskali zaščito pred avarsko nevarnostjo z vzhoda pri Bavarcih. Bavarci so v povezavi s Franki naše prednike zavarovali, Britanci pa so jih 1200 let kasneje izdali.
Našo družbo pogosto označujejo kot hiperseksualno. Spolna osvoboditev 20. stoletja je že zdavnaj prodrla v vse pore družbe. Kljub vsem pozitivnim učinkom, ki smo jih omenili že zgoraj, pa moramo poimenovati tudi vse sence oziroma … Beri dalje
Kar šest od devetih sodnikov Vrhovnega sodišča ZDA je deklariranih katoličanov. Dva izmed njih sta bila jeziček na tehtnici, ki je odločitev sodišča pretehtal na stran, ki ni skladen z naukom in moralo Katoliške Cerkve. Katoličani smo očitno zelo iznajdljivi in vplivni pri razgradnji vsakovrstne tradicije. Nekaj podobnega se je pred kratkim zgodilo na referendumu na Irskem.
Zagnanost naših upravnih teles, ko preganjajo kazniva dejanja za nekaj evrov, je najbrž še kar primerna, popusti, ko gre za tisoče in usahne, ko so na vrsti milijoni. Ravno nasprotno kot zahtevajo koristi države. Vsekakor bi bilo treba preplačilo iz našega primera vrniti, vendar je presenetljivo, da država ve zanj, ne stori pa ničesar učinkovitega, da si ga povrne!
Bojim se, da je publika kar malo prehitro, brez pomisleka zaploskala napovedi lokalnega kulturnika, da se bodo strasti pomirile, ter da bo (očitno po zaslugi kamniškega župana) knjižnica v Kamniku nosila vsaj ime »Knjižnica PESNIKA Franceta Balantiča«. Torej namesto »Knjižnica Franceta Balantiča« – rajši (manj sporno!) – »Knjižnica pesnika Franceta Balantiča«?
Dan državnosti, 25. junij 2015, praznik Republike Slovenije, samostojne države, o kateri so sanjale že davne generacije Slovencev. In obenem leto, ko mineva 70 let od konca 2. svetovne vojne, v kateri so svet zajeli morija, nasilje in gorje neverjetnih razsežnosti. Vojna, ki je usodno in kruto prizadela naš narod in povzročila delitev med nami, ki še traja. Kako narediti korak k spravi. Odrasli skavti so ga naredili v Kočevske Rogu v smislu pobude “Slovenija ima srce”?
Finančni svet znova in znova polnijo novice o Grčiji in njenem dolgu. Potem situacijo odgovorni pomirijo (vsaj pred očmi javnosti) in svet se vrti dalje, kot da ne bi na vrata trkal eden največjih finančnih … Beri dalje
Če pogojuje gledanje televizije še vedno železna srajca navade povprečnega slovenskega državljana in se odtok gledalcev manj občuti, pa je stanje tiska (predvsem dnevnega) katastrofalno. Že prejšnji teden smo omenili padec naklade Dela, ki je leta 2005 bila še v višini 82 tisoč dnevnih izvodov, v prvem trimesečju letos pa (samo še) 32 tisoč. Podobno je z Dnevnikom in Večerom.
Aktualno vprašanje je, kakšen ideal družine in lik očeta in mame bomo pustili otrokom? Ter če minerji želijo in hočejo tem otrokom dati to, kar res potrebujejo ali ne. Pri morebitnem referendumu o zakonski zvezi bo šlo točno za to. Samo za to, če otroku pripada oče in mama, ali ne. Smo res minerji, ki skrbimo za otroke?
V zadnjem obdobju lahko v Sloveniji veliko poslušamo in beremo o možnostih izključitve Grčije iz ekonomske in monetarne unije, le malo pa o razlogih za nezadovoljstvo Britancev in o njihovih razlogih za prostovoljni izstop Velike Britanije iz Evropske Unije. Razprava na otoku o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije je stara že skoraj dvajset let, vendar izstop Britancev še nikdar ni bil tako blizu.
ALTIPLANO Na visoki planoti V južnem Peruju se glavna veriga Andov razširi in razdeli na dva dela. Med obema je nastala visoka planota, Altiplano, ki je visoka med 3500 in 4000 metrov. Morda se na … Beri dalje
»Le vkup, le vkup uboga gmajna« je bil klic , ki je pred 500 leti, leta 1515, prediral ozračje in pozival razžaljene in ponižane, v revščino potisnjene kmete k solidarnosti, k združitvi, k oblikovanju moči, s katero bi v uporu proti svojim gospodarjem dosegli znosnejše in boljše življenje v okviru od Boga dane ureditve sveta. Praviloma več kot 90% prebivalstva so bili prav kmetje in na njihovih ramenih sta slonela preživetje in blaginja celotne družbe in države.
V četrtek praznujemo Dan državnosti. Eden od tistih, ki bi jim po ameriško rekli »founding father« slovenske države je dr. Peter Jambrek. Čeprav bi se dve tretjini Slovencev samozaničljivo zmrdovalo že ob ideji, da Slovenija sploh ima »očete države«. Peter Jambrek je eden od tistih, ki menda niso več »naši«. Od srede devetdesetih do danes se je takih »bivših naših« na desnici nabralo kar nekaj.
»Kot si ne prestavljamo Goriških Brd brez Gradnika, Krasa brez Kosovela, Trsta brez Sabe … pozivam Kamničane, da razmislijo: gre za velike odločitve ali bomo vztrajali pri pričkanju ali iskali luč, dali pravico človeku, da je človek, se bomo poklonili geniju ali bomo vztrajali v svoji majhnosti?«
Pozdravljamo pogum občinskih oblasti in občinskega sveta v Kamniku in Komendi, s katerim so Matični knjižnici Kamnik namenili ime svojega rojaka, pesnika Franceta Balantiča.
Marsikdo upa, da bo kaos v Grčiji deloval preventivno na druge evropske države, kjer lahko pride na oblast skrajna levica. Sam o tem nisem prepričan, saj ljudje, ki se predajajo iluzijam, radi verjamejo v izjemnost in enkratnost njihovih iluzij. Ivan Maček–Matija je naravnost povedal, da so komunisti, dobro vedeli, da v Sovjetski zvezi vlada večja beda kot doma, a o tem v Sloveniji niso govorili.
Nekega zadnjega dne v tednu točno ob šestih zjutraj je v kasu jezdila krepka, rjavo porjavela moška postava, ki jo je spremljal ovčar, čez otok Brioni in čofotala v valovih Jadrana. Približno šestdesetletnik, ki je pravkar prestal operacijo spodnjega dela trebuha, je Josip Broz Tito pustil izredno svojevrstno sled, s katero je pokazal veliko željo po življenju.