Za izboljšanje vsebine programov in kakovostnih izvajalcev bo moralo priti v mali Sloveniji do konsolidacije političnih strank po vzoru evropskega parlamenta s povišanjem praga za vstop v državni zbor, saj se zaradi pomanjkanja virov povezujejo tudi največji proizvajalci avtomobilov okoli skupnih projektov razvoja.
Špansko levičarstvo je doživelo vojaški poraz, nato pa represijo, preganjanje in izgon mnogih iz domovine. Slika na Slovenskem je obrnjena. Tu je levičarstvo tisto, ki v državljanski vojni zmaga, izvede izvensodne poboje, udejanja represijo nad nasprotniki, mnoge požene iz domovine. Politična drža slovenskega levičarja je veliko bolj povezana z ateističnim svetovnim nazorom.
Kot človek gredo tudi organizacije skozi življenjski cikel, kjer ni možno preskakovati posameznih faz razvoja. Učenci gredo iz osnovne na srednjo šolo in nekateri kasneje na višjo ali visoko. Ni v navadi, da se iz osnovne šole preskoči na višjo ali visoko. Enako velja za politične stranke.
Prav tu delamo napako mi, ki na »desnem« polu ne znamo sprejeti pogovora o vsebini, ampak smo hitro užaljeni, če sogovorniki niso enotni. Za odprt dialog pa najprej potrebujemo samozavestne mnenjske voditelje: ljudi, ki znajo odkrito in z argumenti (temelječimi na znanju in izkušnjah) o vsebini kaj povedati. Vzgoja voditeljev pa se je iz nerazumljivih razlogov umaknila zelo daleč iz zavesti naših organizacij.
70. obletnica konca druge svetovne vojne, ki je z revolucijo še dodatno poglobila tragedijo slovenskega naroda, pomeni res neke vrste čas skrajnosti, kot je zapisal zgodovinar Hobsbawm. Ne gre le za skrajne ideološke ekstremizme, posebej … Beri dalje
Trdim, da so se zgodile napake in prevare, ker pač nekateri niso razumeli nekateri pa želeli razumeti, da je poleg politične demokracije potrebna tudi ekonomska in medijska demokracija. Zgodilo pa se je, da so medije, finance, pravosodje in državno upravo v glavnem zadržali sopotniki prejšnje nomenklature. Novo izvoljeni pa niso imeli potrebnega znanja pa tudi ne izkušenj, zato je zmanjkovalo celovite vizije.
Grški “ne” bo še pogojeval evropsko ekonomijo. Mnogi se bojijo, da bi v naslednjih tednih pod udarom bile v prvi vrsti tiste države, ki veljajo za evropsko periferijo in ki so v preteklih letih bile … Beri dalje
Ne gre za vero v troedinega Boga, ampak v svobodno tržno gospodarstvo. Ker večina ljudi nima ne znanja ne časa, da bi se ukvarjala s teologijo in ekonomijo, naj tistim maloštevilnim, ki tako kot papež mislijo, da je zadeva pomembna, ponudim preprost ključ za razumevanje kritike s strani konzervativno-liberalnih prostotržnikov.
Predsednik vlade je celotni zadevi, ki po referendumu preteklo nedeljo krizo samo še poglablja, poskušal vzeti aktualnost in nevarnost z izjavo, “naj državljani glede posojila oziroma prispevka Grčiji ne skrbijo. Situacijo obvladujemo in ne bo prišlo do takšnih stvari, ki bi lahko bile kritične”.
“Naš študij ni imel javnega priznanja, vendar smo bili ponosni, da smemo biti na elitni visoki šoli. Zabaven je bil vsakodnevni dogodek, ko se je zjutraj sprostila od bogoslovja preko ljubljanske tržnice procesija v talarjih proti fakulteti. Bila je demonstracija moči, ki je oblast ni obvladovala, čeprav je tajno naluknjala vso cerkveno strukturo.”
To, da v Sloveniji nekaj pomeni le živeti v Ljubljani, se ne opazi le v ogromnem begu možganov iz celotne Slovenije v prestolnico – ta je v nekem smislu razumljiv, saj določeni poklici vedno gravitirajo proti večjim urbanim središčem –, temveč predvsem v vseprisotnem in pregovornem sovraštvu do Ljubljane.
Tematska polja, ki jih pokrivajo vloge, zajemajo najhujše oblike titoističnega nasilja, brezpravja in sistematičnega kršenja človekovih pravic ter diskriminacijo, stigmatizacijo in segregacijo velika dela prebivalstva Slovenije. Prav tako nam odkrivajo preživetveno moč in raznoliko upornost žrtev titoizma, zlasti svojcev tabuiranih žrtev titoizma.
Ko so ga položili v grob, in ko je kot zadnja zazvenela pokojnikov melodija, pred desetletji namenjena ženi, so mi verjetno kot mnogim Slovencem (in Evropejcem), neustavljivo tekle solze po licih iz pekočih oči. In prav zaradi tega televizičnega dogodka smo se zavedli, kdo je bil Slavko Avsenik, kakšna veličina, kakšen Božji dar! Je!
Ugledaš bedo zahodnih sartrov in vzhodnih vidmarjev. Zlasti tistih zahodnih, ki so vedeli, in bili tiho – pozor! – v pogojih popolne svobode govora. Da, marksizmu je uspelo vzpostaviti koordinatni sistem, po katerem se je presojalo, kaj je napredno in kaj ne – vendar mnogi v ta sistem niso hoteli vstopiti. Zaradi hrbtenice, ga. Svetlana Makarović, zaradi hrbtenice!
Kaj za Slovenijo pomeni morebitni Grexit? Neskončna odisejada grškega premiera Aleksisa Ciprasa in njegove Grčije lahko za sabo pusti trajne posledice pri vseh državah EU. To je že zdavnaj jasno. V času nastajanja zapisa pogajanja … Beri dalje
Lahko bi rekli, da je izid grškega referenduma tako rekoč najslabši od vseh možnih. V prvi vrsti je obdržal nad vodo dvojec Cipras-Varufakis in njuno ekipo, hkrati pa še zdaleč ni plebiscitaren, kot so si v Sirizi morda predstavljali in želeli. Vsekakor je bolj venezuelski kot sovjetski, ko bi predlog ljubljenega vodje moral dobiti 98 odstotkov. Vsaj.
Morda se nam zdi, da veliko in dobro delamo. Se strinjam, da smo veliko naredili. Žal rezultati, kažejo, da to ni zadosti. Potrebna je naslednja faza. Prevzeti moramo več odgovornosti, prevzeti tudi nekaj tveganja, poskusiti nekatere stvari drugače. Brez sprememb ne bo sprememb. Bodimo sprememba! Bodimo prihodnost!
Kakšen je bil ta človek v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, o katerem se govori, da so ob vsakem njegovem obisku taborišč na Solovetskih otokih, daleč na arktičnem severu, močno pospešili eksekucije duhovnikov, ki so bili tam zaprti že od samega začetka revolucije? Od kolegov, bojevnikov proti Cerkvi, je vendarle izstopal, Cerkev je poznal od znotraj.
Občutek na Brionih še zdaleč ni podoben tistemu tipičnemu na Hrvaških plažah, temveč bolj podoben tistemu v Safariju daleč nekje v južni Afriki. Brione sestavlja skupina štirinajstih majhnih otokov, kateri se nahajajo na zahodni strani … Beri dalje
Zato, ker ga postavljavci ne postavljajo z iskrenim namenom! Ker s spomenikom poskušajo še enkrat prikriti bolečino in solze, ki še niso bile do konca izjokane. Po Sloveniji je raztresenih petnajst tisoč nevidnih spomenikov žrtvam vojn! Petnajst tisoč ljudi, večina naših prednikov, leži pobitih, umorjenih pod našimi nogami. In del naših politikov trdi (še vedno!), da zgodovina ni pomembna in da moramo gledati naprej.