Odgovorni, racionalni ljudje za svobodno družbo
Inštitut Karantanija in Nova revija sta leta 2012 izdali prevod knjige, ki je dejansko zbornik iz Hillsdale College, kjer že desetletja potekajo letna srečanja zagovornikov svobode v čast enemu najodličnejših ekonomistov 20. stoletja in znanstveniku Avstrijske liberalne šole, Ludwigu von Misesu, ki je kolidžu podaril svojo obsežno osebno knjižnico kot najbolj svobodo zagovarjajoči instituciji na svetu. Cilj knjige je predstavitev ključnih klasično liberalnih mislecev, ekonomistov in znanstvenikov, ki so se v zadnjih 250 letih borili za svobodo človeka in družbe, za ekonomsko svobodo, privatno lastnino, podjetništvo, svobodni trg… Največkrat so celo življenje nevarno in pogumno plavali proti toku centralno plansko dirigirane družbe, kolektivizmov, totalitarnih ideologij. Borili so se proti vladam, državi, iracionalnim ali dvornim intelektualcem: merkantilizma, socializma, keynesizma. Ustvarjalnost Smitha, Bastiata, Hayeka, Misesa, Friedmana in ostalih so opisali ljudje, ki so dobro preštudirali njihova dela in jih tudi navedli za nadaljnji študij bolj zahtevnim bralcem.
“Vsakdo nosi del družbe na svojih ramenih; nikogar ne morejo drugi oprostiti njegovega deleža odgovornosti. In nihče ne more najti varnega izhoda zase, če družba drsi v uničenje. Potemtakem se mora vsakdo že iz lastnih koristi živahno zagnati v to intelektualno bitko. Nihče ne sme brezskrbno stati ob strani, koristi vseh visijo na nitki, odvisne od njenega izida. Vsakogar potegne v to mogočno zgodovinsko borbo, odločilno bitko, v katero nas je pahnila naša doba, naj mu ugaja ali ne… V človekovih rokah je… ali se bo družba razvijala ali pa bo razpadla. .. In kdor želi, da naj bi se družba razvijala in obstala, mora tudi sprejeti, brez omejitve ali pridržka, da so proizvodna sredstva v zasebni lasti. ” (Ludwig von Mises)
Preprosta in razumna razlaga
Način opisa naj bi bil čim bolj preprost (pedagoški moto liberalcev), logičen, smiseln, prepričljiv, humoren in učinkovit, da nagovori običajnega razmišljujočega in radovednega človeka. Torej antipod socialističnemu načinu, duhomorni latovščini, ki na prvo mesto postavlja privlačnost sanjarjenja. Naslov knjige »Doba ekonomistov« (ta doba je liberalno in podjetniško cvetoče 19.stoletje) je iz izreka konzervativca in velikega britanskega državnika Edmunda Burka, ki je bil velik občudovalec Smitha. Smith velja za utemeljitelja ekonomije: vede, ki proučuje človekovo dejavnost, gospodarjenje. Ti ekonomisti so odkrivali temeljne zakonitosti dobrega gospodarjenja. Zelo jasno predstavi prodor francoskih fiziokratov (Quesnay) in škotskih moralnih filozofov (Hume, Smith) skozi stoletja utrjen merkantilizem, več generacij Avstrijske šole (Menger, Böhm-Bawerk, Mises, Hayek), klasične ekonomiste (Malthus, Ricardo, Say, Mill), Čikaško šolo (Viner, Friedman, Knight, Buchanan, Director), ordoliberalce (Röpke, Eucken) in nazadnje še znanstvenike, ki so postali Nobelovi nagrajenci (Hayek, Friedman, Stiegler, Buchanan, Coase in Becker).
Liberalno gospodarjenje spodbuja miroljubno sodelovanje, ustvarjalnost, blaginjo in mir
“20. stoletje je bilo eno najtemačnejših in najokrutnejših stoletij v vsej človeški zgodovini. V prvi svetovni vojni je bilo ubitih 20 milijonov ljudi; naslednjih 50 milijonov je umrlo v drugi svetovni vojni. Komunistično eksperimentiranje z ekonomijo in družbo je v Sovjetski zvezi stalo 64 milijonov življenj. Maova komunistična revolucija 80 milijonov življenj. Nacionalni socialisti in fašisti so poleg milijonov vojaških življenj v Evropi vzeli življenja 25 milijonov civilistov. To so rezultati državno vodenega gospodarstva, kolektivizma, intervencionizma in imperializma, kamor moramo šteti še 270 milijonov civilistov, ki so jih te vlade pobile po svetu, ko niso divjale vojne. ” (str. 202)
“Največji dosežek ekonomije je, da omogoča miroljubno sodelovanje ljudi” (Mises). “Če bi socialisti poznali ekonomijo, ne bi bili socialisti. Vsi tipi socializma so pot v revščino, pekel.” (Hayek). Tretja pot (Blairovi laburisti) ali malo “nujnih” vladnih intervencij (ordoliberalizem, nemško socialno tržno gospodarstvo) naj ne bi delovalo in naj bi se prej ali slej izrodilo v socializem, ko večina ljudi s pomočjo države pleni ustvarjalno manjšino.
Smith dokaže škodljivost merkantilizma in zapiše nekatere ekonomske zakonitosti
Škotski moralni filozof Adam Smith (1723 -1790) je najprej raziskoval čustva in njihove vzroke (vrednote), ki povezujejo ljudi (strasti, sočutje, solidarnost,…) v skupnost v knjigi Teorija moralnih občutij (1759), kasneje pa je vrednote in znanje psihologije učinkovito uporabljal v knjigi Raziskava narave in vzrokov bogatenja narodov; oz. krajše Bogastvo narodov (1776, leto izdaje Jeffersonove Deklaracije o neodvisnosti ZDA ). Blagostanje je odvisno od kvalitete gospodarjenja človeka, od podjetnosti, znanja in dela človeka. Na vse to pa še kako vplivajo vrednote in psihologija človekove narave, ki se s stoletji ne spreminja.
Smith se je v 18. stl. bojeval proti vseprisotnemu merkantilizmu. Zagovorniki merkantilizma so skrajno sebično ščitili narodno gospodarstvo (nacionalni interes) in so omejevali z visokimi dajatvami uvoz in spodbujali izvoz (vladarji so se vtikali v proizvodnjo, omejevali trgovino) ter gledali na tuja gospodarstva kot na sovražnike ( kot danes Zahod gleda na Kitajsko in obratno). Bogatenje države pri merkantilistih se kaže v kopičenju zlata, večjem davčnem stiskanju in pri uspešnih osvajalnih oz. imperialnih vojnah. Smithov ekonomski sistem temelji na ustvarjalnem človeku . Dokazal je številne zakonitosti ekonomije: da edino ustvarjalno delo povečuje blaginjo, še posebej v povezavi z delitvijo dela, zasebno lastnino, vladavino prava in svobodnim trgom. S prosto (svobodno, neomejeno, neovirano) trgovino in mednarodno trgovino pridobimo vsi ljudje, vse države. Razvpita prispodoba o nevidni roki pove, da ljudje sodelujejo drug z drugim pri zasledovanju svojih interesov, izmenjujejo informacije, znanje, spretnosti – a končna vsota koristi je večja kot vsota koristi zaradi posameznih akcij. Ljudje sodelujejo in tekmujejo. Kdor se teh zakonov drži, povečuje blaginjo, svobodo, sodelovanje in mir. Kdor pa jih krši, pa zapade v revščino, korupcijo, hlapčevstvo in trinoštvo. Kasneje (v socializmu) je nevidno roko zamenjal kolektiv centralnih planerjev, gnostičnih svečenikov, ki »edini znajo modro upravljati« gospodarstvo, spremeniti družbo in človeško naravo. Medtem, ko so milijarde delavcev samo izvrševalci ukazov, številke, mehanski koleščki sistema.
“V ekonomiji gre za moč posameznika”
Je bistveno spoznanje bistrega francoskega opazovalca družbe Frédérica Bastiata (1801-1850), ki je bil izredno močan pisec ognjevitih člankov zadnjih 5 let življenja. Skozi satirične eseje je slikovito, s primerjavami, poučeval javnost o pomenu svobodnega trga in ostro bičal intervencionizem in hinavsko, sprijeno zavzemanje politikov za revne delavce. Doživel je tri francoske revolucije in neizogibna sopotnika revolucije: anarhijo in diktatorstvo. Najpomembnejše delo je Zakon. Še en liberalen Francoz Alexis de Tocqueville, prav tako odličen opazovalec (ameriške) družbe, je v knjigi samo omenjen z delom Demokracija v Ameriki.
Vizija in nadutost socializma v zgodovinskih variacijah socializma
Katoliški duhovnik Robert Sirico je v svojem članku učinkovito obdelal številne zablode in mite socializma. Sirico zaznava kako malo poznajo duhovniki in kristjani (liberalno) ekonomijo in zato hitro padejo na mili klic Siren (o pravičnosti, neenakosti, solidarnosti, prerazdeljevanju, socialni državi,..), ki je za njih in Cerkev strahovito usoden. Zato je ustanovil inštitut Acton za zmanjšanje prepogoste socialistične vere znotraj Cerkve. Angleža Lord Acton in Herbert Spencer v tej knjigi nista obravnavana, prav tako ustanovni očetje Amerike ne.
Številne socialistične poti v hlapčevstvo
Friedrich August von Hayek (1899 – 1992) je po študiju prava, psihologije, filozofije in političnih ved v New Yorku preučeval monetarne teorije. Naslednjih 18 let je deloval v Londonu in bil dramatične intelektualne bitke s Keynesom. Knjiga Cene in proizvodnja nosi osrednjo teorijo ciklov, ki govori, da ekonomski cikel izvira iz realnih sprememb v strukturi proizvodnje. Vsak primanjkljaj kapitala pa povzroči krizo. 1944 je izdal knjigo Pot v hlapčevstvo (posvečeno socialistom vseh strank), ki je tako preprosto napisana, da jo zmore razumeti vsakdo. Z njo izenači fašizem in komunizem, ki sta v osnovi socializem, ki je takrat že dobrih 50 let v Evropi gazil po dosežkih liberalnega 19.stoletja. Hayeka so grozodejstva komunistov in fašistov zelo pretresla. V ZDA je Hayek proučeval škodljiv scientizem: “misli Huma, Voltaira, Smitha in Kanta so privedla do liberalizma. Medtem, ko so misli Hegla, Comta, Feuerbacha in Marxa pripeljale do totalitarizmov dvajsetega stoletja. ”
Imperializem in kolektivizem sta uničujoča
Ludwig von Mises (1881-1973) je analiziral vzroke prve svetovne vojne v knjigi Narod, država in gospodarstvo in svoje nemške rojake zaman desetletja svaril pred kolektivizmom in imperializmom. Napisal je preko 20 knjig npr. Socializem (1932), Vsemogočna vlada, Birokracija, Intervencionizem,.. v katerih je razumno analiziral brezrazumno kolektivno družbo okrutnega 20. stoletja. Poznavanje psihologije mu je pri opisovanju človekove dejavnosti (ekonomija) zelo koristilo, tako kot Hayeku in Smithu.
Svobodni, da izbiramo
Ekonomist in matematik Milton Friedman (1912-2006) je živel v času empiričnega, metodičnega, znanstvenega, matematičnega pristopa k ekonomiji (pozitivizem). S Schwartzovo je objavil raziskavo (v knjigi Denarna zgodovina ZDA) kako je politika (FED) kriva, da je iz običajne krize naredila gospodarsko depresijo leta 1929. Dodal je ključni prispevek monetarni revoluciji, ki je končno pripeljala do omejevanja vlade pri igranju z monetarno in fiskalno politiko v imenu večjega zaposlovanja. Z ženo Rose je napisal knjigo Svobodni, da izbiramo. V knjigi Kapitalizem in svoboda zagovarja številne sveže rešitve, ki posamezniku šele z ekonomsko svobodo omogočijo resnično svobodo (ukinitev licenc, šolski vavčerji,…). Bil je svetovalec Reagana in Thatcherjeve in velja med ekonomisti za najbolj vplivnega ekonomista zadnjih 50 let ali celo več in je kot tak ena najbolj osovraženih oseb pri levičarjih z vseh kontinentov.
Kapital je sad duha
Henry Hazlitt (1894-1993), Warren Brookes (1929-1991), temnopolti Thomas Sowell (1930) so tipični predstavniki ustvarjalnega pisanja. “Socializem je materializem, igra ničelne vsote. Gospodarjenje pa je razumna uporaba duha. Ustvarjalnost je kapital. Kapital ni samo fizična lastnina, je predvsem metafizičnost, duhovnost, razum, znanje.”
Osebni zaključek
Cela knjiga se zelo zanimivo bere, le v dveh poglavjih (Mises, Friedman) izpade manj preprosto razložena, deloma preveč znanstvena. Ker sem inženir, mi je všeč njena enostavnost in razumnost, logičnost. Večina teh modrosti in zakonitosti je bila v Sloveniji skoraj stoletje cenzurirana. Danes star del družbe živi na račun mladih, državni delavci na račun delavcev na trgu, vsi pa na račun zadolževanja. Sam razum je veliko premalo: ti avtorji so imeli vest, moralo, razločevali so vrednote: niso se pustili skorumpirati socialni državi, množicam in sanjarjenju.
Knjigo Doba ekonomistov lahko naročite na povezavi.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
// //
