Čeprav so razmišljanja običajnih ljudi o dogajanju na dvoru bolj kot ne neproduktivna, je mogoče vseeno prav, da oblast ne misli, da slepo verjamemo njenim manipulacijam. Informacije nam še vedno dozirajo po partijski direktivi, potem pa večina medijev samo gloda kosti, ki so jim bile navržene.
Tak vroč primer je tudi potovanje delegacije sedaj bivše ministrice Sanje Ajanović Hovnik in donacija njenega ministrstva 300 tisoč evrov ”Inštitutu za proučevanje enakosti spolov”. Čeprav je ministrica odstopila, je prav, da zadeva ne gre takoj v pozabo. Gre namreč za način vladanja Svobode in tam v resnici ne vidijo, da bi bilo kaj narobe. Obstaja verjetnost, da se bo dokazalo, da je vse v najlepšem redu, potovanje v New York relativno varčno, nakazilo ”Inštitutu za proučevanje spolov” pa izvedeno po predpisih, lahko celo kot primer dobre prakse poštenosti in transparentnosti. Ministrica pa je odstopila iz visoko etičnih razlogov.
Kot običajni državljan, ki se mora vsak dan truditi za vsak evro, si seveda postavim vprašanje, ”kaj za vraga” počne nekdo na ”inštitutu za proučevanje spolov” dan za dnem od osmih zjutraj do šestnajste ure popoldne, da mu država kar tako vnaprej nakaže 100 mesečnih plač po 3000 evrov bruto, za lažjo predstavo. Gre verjetno za višjo obliko aktivizma, ki presega nivo razumevanja običajnih državljanov. Šokanten je tudi celotni znesek, namenjen za ”krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenja nevladnih organizacij,” baje vreden 6,9 milijona evrov.
Tovarišice in tovariši? Kaj pa vaš socialni čut do nesrečnikov v poplavah? Vedno znova me preseneča, kako malo jim je v resnici mar za resnične potrebe ljudi. Živijo v elitnem mehurčku in si v svoji samozadostnosti sploh ne predstavljajo vsakdana povprečnega Slovenca, draginje, inflacije, stanovanjskih problemov. Z vidika nas, davkoplačevalcev, je v bistvu vseeno. Kakšno fantazijsko ime ima inštitut, ki je dobil denar in na katerem naslovu se nahaja. Vsi so si podobni in pri vseh gre za rop državne blagajne.
Kar zadeva ekskurzijo ministrice in njenih bližnjih, se mi zdi bolj kot sami stroški problematična petnajst-dnevna odsotnost. V času, ko je v državi toliko odprtih problemov, se mi 15-dnevna ”konferenca o trajnostnem razvoju”, karkoli naj bi to pomenilo, ne zdi najboljša odločitev. Trajnostni razvoj je nova moderna skovanka, ki jo najpogosteje uporabljajo politiki za ustvarjanje vtisa produktivnosti in modrosti v očeh naivnih davkoplačevalcev. V prostem prevodu za nas to pomeni trošenje javnega denarja. Delitev javnega denarja je tudi glavna in najbolj resna usmeritev te vladajoče garniture. Vse ostalo je samo folklorni vložek, ki zaposluje javnost in državne birokrate, ki jih je baje vedno več. Ti skrbijo za to, da je sistem čim bolj nepregleden, da se lahko v varnem zakulisju dogajajo rokovnjaški posli. V tem smislu gre razumeti čudaške poteze vlade z zakonom o zaščiti živali, migrantov, LGTB aktivistov, z vračanjem komunističnih spomenikov, postavljanjem birokratskih ovir podjetjem, norčevanjem iz ljudi z vedno novimi ocenami stroškov poplav in posledično novimi davki, solidarnostnimi prispevki in podobnimi izumi iz ropotarnice neokomunistične vladavine.
Vse to počnejo, ker so razumeli zmago na volitvah kot zmago komunistične ideologije nad šibkostmi demokracije. Vse hudobije nam lepo servirajo prijazno, z nasmehom na ustih, vsaka kritika pa je lahko na meji sovražnega govora. Videti je, da jih za našo prihodnost ne skrbi prav pretirano, vendar pa skrbno načrtujejo svojo lastno. Imenujejo se Svoboda, vendar znajo reagirati šele, ko dobijo usmeritve od zgoraj. Če usmeritev ni, se gredo ideologijo in se nič ne dogaja. Direktive od zgoraj pa manjkajo, ker ni sposobnosti, pa tudi počitnice so letos kar dolge in vreme nam je trenutno naklonjeno.
Zdaj malo menjavajo ministre, tako da se potem začne vse znova, vse za nazaj je pozabljeno. Kje je zbrani denar od poplav, evropska sredstva, zbrana pomoč, kam točno je bil razporejen, o tem pa nič ? Samo davki, birokratski nesmisli, parole o socialni državi, družbeni enakosti, ukrepih in retoriki iz bivše propadle države. Mediji pa vsemu dajejo zagon in smisel, da so ljudje zadovoljni, skoraj srečni, zelo podobno, kot je to bilo v času Stalina, Josipa Broza, Nicolasa Madura, Kim Jong Una in podobnih. Čestitke in zahvala vsem, ki ste jih izvolili!
Spet narobe! Gre za enakopravnost in ne enakost spolov. Avstrija in Hrvaška sta pravilno prevedli EQUALITY, pa verjetno tudi še kdo. Google prevajalnik je neverjetno čudovit, je pa vendar treba pri prevajanju uporabiti zdravo pamet. Poglejmo telo in razmišljanje moškega, poglejmo telo in razmišljanje ženske! Različna sta, nista enaka, lahko sta pa enakopravna.
Ime sploh ni važno, še manj pravilno ime. Lahko bi se ta skupina imenovala “Inštitut za proučevanje kvalificiranosti spolov” – karkoli naj bi že to pomenilo -, važen je namen roparjev: naropati čimveč davkoplačevalskega denarja.
Komunisti sami so bili že od oktobrske revolucije dalje ena sama korupcija, toda to, kar se dogaja v Sloveniji pod njihovo vladavino, je nezaslišana nadgradnja vseh oblik korupcije. Čeprav smo se že v rajnki Jugi navadili korupcije v vseh možnih in nemožnih oblikah, kot je bil primer množičnega pojava borcev NOB, ki so bili rojeni po letu 1945, se je zadnjem času ta še stopnjevala. Primer Inštituta za proučevanje enakosti spolov je šolski primer prejšnjih trditev. Enakost spolov – kaj je to? Kako sta dve različni stvari med seboj enaki? Halo!? Če zraven pridamo še Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut…., ki niso dosti boljši je slika te korupcije celovita. A za to gre denar davkoplačevalcev?
Ljudje, ali ste popolnoma neumni ali samo tako nevedni, da glasujete za takšne falote? Zbudite se!