Marjeta Žebovec 
Hudobni duh nastavil cepiva in način njihovega pridobivanja, da bi zmedel kristjane in preprečil, da bi od njih kljub vsemu imeli dobro. Ja, res je splav zločin, je zločin to, kako delajo s telesi teh pobitih otrok, ampak Bog je Bog in lahko tudi dopusti, da se to spremeni v dobro za veliko ljudi. Za odločanje o tem je postavil cerkveno učiteljstvo in papeža. Kdo smo mi, da se bomo temu upirali?
Letos je Sovretovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za prevajanje, dobila prevajalka iz madžarščine Marjanca Mihelič za prevod dela Svet gre naprej Lászla Krasznahorkaija.
Leta 2019 je pri založbi Beletrina izšla knjiga pogovorov profesorja, pesnika Franceta Pibernika in literarnega raziskovalca z Zorkom Simčičem Dohojene stopinje. Knjiga je nastajala osemnajst let, beremo pa lahko vprašanja odličnega poznavalca slovenske književnosti z vseh koncev sveta in pronicljive, iskrive in odkrite odgovore Slovenca – intelektualca, umetnika, zavednega Slovenca, ki je velik del svojega življenja preživel daleč na drugi strani oceana, a bil ves čas povezan z domovino.
Marsikdo se še spomni politika in diplomata Matije Malešiča, na njegovega očeta, pravnika in pisatelja Matijo Malešiča se pa redko kdo še spomni. Pa so njegove knjige, nekoč zelo priljubljene, še na razpolago v slovenskih splošnih knjižnicah, na dLib.si pa je mogoče dobiti kar nekaj njegove kratke proze, ki je vredna branja.
Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) že tretje leto zapored pripravlja mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Z letošnjo konferenco s tematskim naslovom Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto se želijo posebej pokloniti 30-letnici samostojne Slovenije.
Za svoje delo, tako za novinarsko kot leposlovno in esejistično, je Jože Snoj prejel več nagrad: Tomšičevo nagrado za novinarsko delo, dvakrat Levstikovo nagrado za mladinsko literaturo, Grumovo nagrado za dramo Gabrijel in Mihael, nagrado Prešernovega sklada za roman Negativ Gojka Mrča, Rožančevo nagrado za eseje Med besedo in Bogom, Veronikino nagrado za zbirko Kažipoti brezpotij in leta 2012 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Letošnji Slomškov dan, so mu dali naslov Ljubimo svojo domovino in besedo materino, bo 25. septembra, poleg Društva katoliških pedagogov Slovenije pa nanj vabita še Slovenski katehetski urad in Župnija Ponikva.
Letošnji Koliščarski dan na jasi pri ribniku Rakovnik v soboto, 28. avgusta, od 10. do 18. ure bo v središče postavil prehrano koliščarjev. Veliko je raziskanega, kaj so takrat pridelovali, kaj je samo raslo na tem območju in je bilo primerno za hrano, katere živali so takrat živele …
Ivan Artač je umrl 12. aprila 2005 v Trstu. Na nagrobni plošči o njegovem liku in delu zgovorno pričajo besede iz knjige Nebo je žarelo: »Kjerkoli govorijo moj jezik, se čutim doma, hočem biti koristen član domovine.«
Robert Schuman: »Državam iz Vzhodne Evrope moramo dati zgled edinosti in bratstva. Vsak korak, ki ga naredimo v tej smeri, bo zanje nova priložnost. Potrebujejo našo pomoč, da bodo lahko izvedli velike spremembe.«
Robert Schuman, francoski in evropski državnik, je zelo pogosto medijsko omenjen, saj je bil glavni pobudnik nastanka in razvoja Evropske zveze. Junija letos je papež Frančišek potrdil njegove junaške kreposti, temu pa običajno sledi prištetje osebe k blaženim.
Sv. Višarje so tokrat gostile slovenske maturante iz Argentine, ki so presenetili s kulturnim programom, ki je romarje iz treh Slovenij zares prevzel, ena od udeleženk je povedala: »Ganili so me in navdušili.«
V nedeljo, 20. junija, je bilo pri sv. Jožefu v Ljubljani slovesno, a kljub temu prijetno in domače, saj so trije člani tamkajšnje jezuitske skupnosti obhajali jubilej mašniškega posvečenja: p. Milan Bizant in p. Andrej Benda srebrno mašo, torej 25 let duhovništva, p. Tomaž Podobnik pa zlato mašo, petdeset let duhovništva.
Dr. Marko Kremžar je eden tistih redkih Slovencev, ki jim je bilo dano preživeti najtežje trenutke slovenske zgodovine – nato pa razviti izpolnjeno in ustvarjalno življenje misleca, šolnika, pisatelja in politika, življenje ene osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, iz katerega so prejemali in bodo še zajemali številni Slovenci po svetu in doma.
Duhovnost Jezusovega Srca naj bi – v duhu Janeza Pavla II. – tudi nas, Slovence, v tretjem tisočletju krščanstva – vodila k spravi, in to v vseh plasteh: v družinah in župnijah, v družbi in narodu.
France Pibernik je bil član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za literarno raziskovanje je leta 2009 prejel Trubarjevo priznanje, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani podeljuje za skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino.
Med drugo svetovno vojno je Janez Jalen pridno pisal, takrat so prvič izšli Bobri, ki je njegovo najbolj znano delo. Za Bobre je dobil tudi literarno nagrado mesta Ljubljane.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi utemeljitve Ministrstva za kulturo leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča. Predlagala ga je rojstna občina Ivančna Gorica. Ne samo v Ivančni Gorici, tudi drugod po Sloveniji je spomin na umetnika in njegovo delo še zelo živ. Dela Josipa Jurčiča še vedno beremo, prav na podlagi razglasitve leta 2021 njemu posvečeno pa lahko njegovo delo močneje zaživi.
Zakaj še danes toliko besed o sporedu in poteku proslave ob letošnjem dnevu upora. Preprosto zato, ker je bila osrednja državna proslava na Mali gori ena redkih združevalnih proslav, saj so na njej sodelovali ljudje različnih nazorov, vendar taki, ki drug drugemu priznavajo pravico do tega.
Slovensko združenje Možje sv. Jožefa vabi na virtualno srečanje z Američanom Ralphom Martinom z naslovom Bodo mnogi rešeni?. Srečanje bo v soboto, 24. aprila, začelo pa se bo ob 18. uri.