Jožef Pavlič
Osebni spomini na prof. Jožeta Zadravca, s katerim sva dolga leta poleg drugih urednikov in časnikarjev soustvarjala katoliški tednik. Z vsakim umrlim človekom me je manj. Posebej, če mi je bil ta v sorodu, sva … Beri dalje
Je pot in je c(C)ilj. A med njima tisoče kilometrov. Kje sem, se sprašujem? Kje pa Ti, vstali Gospod? Da se najdeva, da ne tavam zaman in iščem v nedogled, kjer Te ni; nočem biti … Beri dalje
»Le kaj bo naredila pesnica Svetlana Makarovič?« sem se spraševal pred Prešernovo proslavo 7. februarja zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. Trdno sem bil prepričan, da nekaj bo. Veliko je dvignila prahu že pred samo … Beri dalje
Jožefa Humar – Debevčeva Zefa (1904–1982), več kot 50 let (od 1925 do 1976) pastirica na Gojški planini, mojstrica domače in umetne obrti, rezbarka pisav za trniče, kropivčkov, svečnikov, ročajev za vrata in drugih predmetov … Beri dalje
Priznam, da sprva nisem bil nič kaj navdušen za sodoben način oznanjevanja Boga, kakršnega se je v Srednji vasi v Bohinju posluževal tamkajšnji nekdanji župnik Martin Golob, ki s tem nadaljuje v sedanji župniji Grosuplje. … Beri dalje
Težko sem se zadnji dan v oktobru odtrgal od pisalne mize in nujnega dela. Bolje, da nisem pogledal skozi okno, kajti vrt s sadnim drevjem je bil v polnem razkošju jeseni, vetrič je sem in tja z njega odtrgal in ponesel kakšen list. Slednjič me je premagalo. »Sedaj ali pa danes sploh ne,« sem si rekel. K temu je pripomogla tudi žalostna novica, da je na Kreti tragično preminula prevajalka Jasmina Rihar.
Umetnica Ejti Štih je pred odprtjem razstave v Galeriji Družina v pogovoru z moderatorko Manico Ferenc najprej povedala, da je zanjo »velika čast, da razstavlja v tej galeriji«. Rekla je, da ni »verjela, da bodo te slike razstavljene v katoliški galeriji«. Pri tem je mislila na gola ženska telesa, naslikane prostitutke in drugo.
Za mesto Grožnjan v hrvaški Istri mi je prvi povedal rajni tehnični urednik Družine, slikar Tone Seifert. Vprašal me je, ali sem že bil tam, in ko sem mu odgovoril, da ne, se je začudil, … Beri dalje
Prav je, da spomine kardinala Rodeta Vse je dar sprejmemo tudi kot dar nam, Slovencem. Vsem ne glede na rod, vero in osebno prepričanje. In primerno odgovorimo nanje z molitvijo zanj, blagim spominom ter dobro in stvarno besedo.
Epidemija covida-19 je podpredsedniku ameriške katoliške misijonske organizacije Renewal Ministries Petru Herbecku in njenemu članu Donaldu Turbittu preprečila, da bi Slovenijo obiskala že lani. Ni jima pa, da tega ne bi naredila sredi letošnjega vročega … Beri dalje
Bodimo hvaležni tistim, ki so preudarno vodili Slovenijo v zelo zahtevnih časih. Tudi vladi, ki jo je vodil Janez Janša. Nova pod vodstvom dr. Roberta Goloba ima sedaj priložnost, da se izkaže.
Ko dr. Možina, avtor monografije Slovenski razkol, govori, kako so slovenski komunisti že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa med njo zvesto ravnali po navodilih iz Moskve, izkoriščali vojno predvsem za obračunavanje z vernimi, Bogu, narodu in pravim slovenskim izročilom zvestimi uglednimi in poštenimi Slovenci, nam postane jasno, kaj vse hudega lahko naredi revolucija, najprej pa propaganda, v kateri so bili po Možinovih besedah komunisti neprekosljivi. Kako se lahko nekaj pozitivnega, kar je vsekakor v jedru bil narodnoosvobodilni boj, izrodi in sprevrže v boj brata zoper brata.
Sara se danes počuti Slovenko, ima Slovenijo za svojo novo domovino, si ne želi nikamor drugam. Kadar ima domotožje po Iraku, vzame v roke iraško zemljo, ki ji jo je prinesel znanec. Tedaj potoči kakšno solzo, potem pa se še odločneje oprime novih načrtov, kaj še mora narediti v Sloveniji. Veliko tega si še želi, a moči so omejene: zahtevna služba, ostarela starša, hčerka, ljudje, potrebni pomoči …
Da je duhovnikom in duhovništvu nenaklonjeno javno mnenje, smo deloma krivi tudi mi, kristjani, ker se ne znamo oz. se ne upamo postaviti za duhovnike, za svojega po krivici blatenega župnika; kdaj celo sami širimo takšne govorice, laži in obrekovanja.
Zahvalna maša je bila tudi povabilo in opozorilo, da dajajmo prvo čast in zahvalo Bogu, se podarjajmo bližnjim in željnim Boga, pa tudi sami rastimo v njegovi ljubezni, dobroti in usmiljenju. Potem se nam ni bati, da bi skrenili s prave poti.
Kdor se bo ustavil pred Kavčičem pomnikom, pa Balantičevim, Kajuhovim in Hribovškovim, bo lahko obudil marsikateri neljub spomin, temu pa pridal molitev, dobro misel pa tudi besedo za drugačno Slovenijo in Slovence.
Našo državo je od 14. do 17. junija 2019 na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja obiskal veliki mojster Fra’ Giacomo Dalla Torre del Tempio di Sanguinetto, najvišji predstavnik Suverenega malteškega reda.
V torek, 4. decembra, je godovala sv. Barbara, zavetnica rudarjev pa tudi kamnosekov, topničarjev in graditeljev trdnjav in drugih. Zato ne preseneča, da so si jo za svojo priprošnjico pri Bogu izbrali tudi delavci v … Beri dalje
Pri molitvi med nabiranjem gob namenim očenaš in zdravamarijo za umrlega velemojstra pisne besede Alojza Rebulo. Razmišljam o tem, kar je za prvo stran 45. številke Družine o Rebuli napisal nekdanji odgovorni urednik edinega slovenskega … Beri dalje
Razmišljanje o mladih, pa tudi drugih, ob filmu o Kreku Samo začeti je treba, ki nam pokaže, kako zelo narobe je, če mlad človek tiči doma in čaka nekoga, da mu bo pomagal. Ravno nasprotno: imeti … Beri dalje