Jože Dežman Tabu „nič nismo vedeli“ namreč hoče vsiliti domnevo, da naj bi svojci pozabili na svoje najbližje, da naj bi jih ne zanimalo, kje in kako so bili umorjeni, kdo jih je umoril, kje so bili zakopani. Vendar je resnica ravno nasprotna: svojci so poskušali izvedeti čim več.
Spoštovana g. Tomažič in g. Cukjati, dovolita mi, da se pridružim vajinemu klepetu. G. Tomažič predlaga dogovorno usklajevanje na desnici. Naj dodam, da so nekatere vprašanja, ki zahtevajo kar usklajevanje celotne slovenske družbe. Ob 70-letnici najhujšega bratomornega zločina in tudi 70- letnici najhujšega pobijanja neoboroženih ljudi v mirnem času v zgodovini na slovenskih tleh je priložnost, da nadaljujemo z izredno pomembno tranzicijsko razpravo.
Spoštovani! Gospod Ivan Trafela, inšpektor za obrambo, me je kaznoval, ker sem v nasprotju s predpisi nosil znak Slovenske vojske. Kazen sem plačal. Vendar pa mi inšpektor Trafela ni odgovoril na vprašanje, ki sem mu … Beri dalje
V Dražgošah se je zgodilo, da so posmrtne ostanke umorjenih vaščanov, nedvomno katoličanov instrumentalno uporabili kot gradbeni element kultnega spomenika, ki je nastal v času restavracije sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Zato bi bilo umestno, da je razprava o tem, kje naj bodo pokopani umorjeni vaščani in soglasje o tem, da križ sodi na njihov grob, del pomembnega dogajanja v spominskem letu 2015.
Za zahodne države je značilno, da v dvajsetem stoletju zgradijo mesta mrtvih za žrtve vojn in nasilja. Tudi s tem skušajo vzpostaviti svete prostore skupnosti. S pokopom vseh mrtvih skušajo preseči spore, ki so delile in še delijo skupnost. Kot spominski dan na vse žrtve vojne in nasilja v pobudi Resnica in sočutje predlagamo 24. junij.
Da bi utemeljili svojo samozavest in da bi odgovorno prenesli breme zgodovinske odgovornosti za lastno državo in svojo usodo, nas čakajo še mnoga potovanja v preteklost. Zato je nastal četrtletnik SLO – časi, kraji, ljudje. Predstavitev … Beri dalje
Pred časom je nemški novinar napisal prispevek: Berlinski zid – življenje z lažjo. Berlinski zid označi kot sramoto komunizma. Po sovjetski blokadi Zahodnega Berlina leta 1947 in delavski vstaji leta 1953 je iz Vzhodne Nemčije pobegnilo skoraj dva milijona ljudi na svobodni Zahod.
Te dni mineva 10 let kar je Zveza borcev s pomočjo manipulacij v tedniku Mladina napadla Jožeta Možino, ki je s člani našega krožka Moč preživetja posnel film Zamolčani – moč preživetja. Takrat so »zdrave … Beri dalje
Psihiatrične izgube so pomemben del stroškov vsake vojne, ekstremnega nasilja. Posttravmatska stresna motnja, žalovanjska motnja so diagnostična orodja, ki so v slovenskem prostoru le malo znana, malo uporabljena. Titiozmu se je zdelo za malo, da … Beri dalje
Ob Titovi razstavi se le splača opozoriti na temelje sisteme razvijanja in ohranjanja revolucionarnih izročil. Naj opozorim na potvorbo v Bohinju, ki je za svet laži in tabujev titoizma več kot značilna. Na eni od … Beri dalje
Slovenija po skoraj stotih letih od razpada Avstro-Ogrske pred mednarodnim sodiščem rešuje zadnjo mejo s Hrvaško, ki je včasih v večini poteka razmejevala avstrijski in ogrski del monarhije. Konfliktna stanja ob slovenskih mejah po prvi … Beri dalje
V poglavjih Aleša Gabriča o 20. stoletju v Slovenskem zgodovinskem atlasu in v knjigi Jožeta Pirjevca Tito in tovariši je uporabljena metoda dekriminalizacije totalitarnega titoizma. Taka interpretacijska in ideološko partijna struktura, ki pogojuje narativne strategije … Beri dalje
Knjiga o Gorenjskem odredu. Izšla je leta 1992. Uvodoma sem zapisal: »Pomladi 1991 je Skupnost borcev Gorenjskega odreda sklenila pogodbo z raziskovalno skupino, ki sem jo vodil. Ko smo opredeljevali izhodiščna razmerja pri svojem ukvarjanju … Beri dalje
Koroški rojak Avguštim Malle je v polemiki, ko skuša opravičevati titoistično izvensodno pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov, čutil potrebno, da mi podtakne, da naj bi v titoizmu »preverjal marksistično verostojnost zgodovinarjev« (Spoštovanja vredno, pa vendar … Beri dalje
Ben Lewis je napisal odlično raziskavo Kladivo in smeh – o režimih, ki so pocrkali od smeha (slovenski prevod Ciceron 2011). Napoved pravi: »Komunistični vic je bil enkraten, neponovljiv kolektivno-satirični projekt, pravi britanski novinar in … Beri dalje
Oktobra 1986 sem nekdanjim partizanskim političnim voditeljem v nekdanjem partizanskem okrožju Jesenice predstavil načrt raziskave druge svetovne vojne v tem okrožju. Napovedal sem tudi raziskavo tedaj še tabuiziranih usod, tako tudi mobilizirancev v nemško vojsko … Beri dalje
Z odločitvijo Ustavnega sodišča, da poveličevanje totalitarizma v demokratični R Sloveniji ni dopustno, se odpira revizijski proces, ki vsakemu od nas omogoča široko mavrico pristopov. Eden je prav gotovo, na novo premisliti in razumeti okupacijo, … Beri dalje
Boštjan M. Turk posveti krščanstvu v Razdaljah do sveta sorazmerno pozornost. Krščanstvo kot civilizacijski kompas in ustvarjalno gonilo poudari npr. ob posvetilu Janezu Pavlu II: »Če kateri papež, si je prav on goreče prizadeval za … Beri dalje
Boštjan M. Turk najbolj zanimivo poglavje o titoizmu v svoji knjigi Razdalje do sveta šele napove. V poglavju Izziv krivde nam odkrije, da je leta 2001 za drugi del Curtoisove Črne knjige komunizma »pripravil članek o … Beri dalje
Med letošnjimi počitnicami sem z zanimanjem in užitkom prebiral kar nekaj knjig. Med njimi so tudi Razdalje do sveta (prispevek k razumevanju narodno-politične identitete) Boštjana M. Turka. Glede na to, da je slovensko okolje precej … Beri dalje