Titoistični cirkus

Ben Lewis je napisal odlično raziskavo Kladivo in smeh – o režimih, ki so pocrkali od smeha (slovenski prevod Ciceron 2011). Napoved pravi: »Komunistični vic je bil enkraten, neponovljiv kolektivno-satirični projekt, pravi britanski novinar in dokumentarist Ben Lewis. Še več, v času, ko so režimski zgodovinarji zgolj ugibali, kakšno preteklost bi si želela imeti oblast, so bili šaljivci s svojimi dovtipi, vici in anekdotami pravi kronisti časa. Politični dogodek, ob katerem si anonimni avtor ni še tisti hip izmislil vica, ni bil pravi dogodek.

So bili vici tudi orožje zatiranih? So vzhodnoevropski režimi zares umrli od smeha? Tega avtor še danes ne ve povsem natančno, čeprav je v iskanju odgovora prepotoval pol Evrope. Nekaj pa je gotovo – ko so umrli, je zamrl tudi obešenjaški smeh. Vse je postalo res.«

Lewis omeni, da je bilo s komunističnimi vici v Jugoslaviji tako kot drugod, toda nekako ostane grenak priokus, da tudi tu titoizem neupravičeno izrivajo iz sibirskega kulturnega kroga.

Na srečo je akademik prof. dr. Jože Pirjevec objavil nadvse šaljivo knjigo pod hecnim naslovom Tito in tovariši. Izjemno priložnost smo izkoristili in za oddajo Moja zgodba na Radiu Ognjišče pripravili štiri predstave Titoističnega cirkusa. Tu predstavljamo povzetke oddaj in jih priporočamo v poslušanje.

Titoistični cirkus I, 7.9.2011 (ali smešni par Tito in Jovanka)

Titoistični cirkus II, 14.9.2011 (ali Tito in mnogi čudeži svetovne komunistične revolucije)

Titoistični cirkus III, 21.9.2011 (ali Tito in črni (h)umor)

Titoistični cirkus IV, 28.9.2011 (ali humorni pogum prežene smešne komuniste)

Foto: Wikipedia