Nov poklic: Pisec za nekoga drugega

Pred časom me je presenetilo mlado dekle, ki je – ko so za vajo morali napisati pisni prispevek – izjemno dobro in hitro napisala blog. V noro zanimivem jeziku, polnem iskrivih primerjav, besednih iger, z … Beri dalje

Drama uspavanja otrok

Ata in mama imata pravico in dolžnost, da se pogovarjata. Vsak dan si morata vzeti vsaj pol ure, da se v miru usedeta in pomenita o tem in onem. Pogosto je najbolj primeren čas zvečer, ko gredo otroci spat. A kaj ko otroci nočejo oditi spat. Uspavanje otrok je danes prva drama.

Pokončna mama in upognjen oče: je to podoba današnje družine?

Zadnjič sva se z ženo sprehajala po Golovcu in srečala družino – oče in mama v poznih tridesetih, hčerka – kakih 12 let, sin kakih 8. Mama je držala hčerko za roko, hodila je pokončno, samozavestno, z nekakšno odločnostjo in vedrino. Oče pa je hodil sključen v grbo, nič ga ni zanimalo, s pogledom v tla, … v svojih mislih. Pokončna mama in upognjen oče. Prispodoba današnje slovenske družine. Se da očeta(e) zravnati?

Manjka sunek

Prišla sta z roko v roki. Oba sredi tridesetih. Iz torbe sta potegnila vsak svoj telefon in se zatopila vsak v svoj ekran. Ne poznam ju, a zdela sta se mi simbol generacije, ki ima vse, a ji bistveno manjka, generacije, ki se težko odloča. Za bistveno.

Situacija ignorance in minimalna nujna sila

Če čuvaš vnuke, želiš, da se ti malčki takoj ko jih pokličeš, oglasijo. Če odziva ni, pomisliš na nevarnost in skočiš v akcijo za katero se potem izkaže, da sploh ni bila potrebna. Kako vzpostaviti pravila in jih uveljaviti v praksi. Z minimalno uporabo sile.

Z Alfijevo smrtjo in borbo njegovega očeta smo gledali v prihodnost

Alfie Evans, 23-mesečni fantek, je umrl. Potem, ko so ga, zaradi ocene sodišča, da je v “njegovem najboljšem interesu”, da ga odklopijo od naprav za vzdrževanje življenja, to 23. aprila letos tudi storili, je fantič živel še več kot 5 dni. Z njim in z borbo njegovega očeta Thomasa smo prebivalci ‘tega dela sveta’ gledali v prihodnost, ko bo narobe ‘upati proti upanju’.

Skupno razumevanje pojma ‘nenormalno veliko kilometrov’

Pred časom sta se name obrnila zakonca, poročena 26 let, ki se ne moreta dogovoriti glede uporabe avtomobila. Takole sta na kratko zapisala v e-pismo: “Kako bi vidva z ženo reševala problem uporabe skupnega avtomobila, če en od zakoncev – po mnenju drugega – prevozi nenormalno veliko kilometrov?”.

Patriarhi naši vsakdanji

Starejših moških na predavanjih skoraj ni. Če so, so večinoma nezainteresirani. Ne opazim iskric v njihovih očeh. Zdi se, da pridejo zato, ker je ‘mami tako rekla’. Sprašujem se, kje pravzaprav so v tej po feministično žal-še-vedno-patriarhalni družbi – patriarhi. Ne najdem jih.

Stotinke dneva

Kaj je čas? Sveti Avguštin je rekel: “Če me nihče ne vpraša, vem kaj je. Če pa želim onemu, ki me vpraša, razložiti, ve vem.” Kako se lotiti letos novoletnih zaobljub? Drugače.

Dekle z obrazom niča

Zraven mene se je usedlo mlado dekle, staro kakih 25 let. Po potnem listu, ki ga je še držala v rokah, sem sklepal, da je Slovenka. Vse na njej – od obleke, obutve, postave, pa do obraza – je bilo zdizajnirano do brezhibnosti. V slogu slavne Kim Kardashian. Obraz popolnoma brez napak – tudi s pomočjo kozmetičnega prekrivanja, nepremičen, brez izražanja česarkoli, nobenih čustev, brezvoljen. Lep in strašljiv obenem.

Zeleni mož s pipo v ustih in z metuljčki na šolski steni

Tole sliko zelenega moža s pipo v ustih je opaziti v javnem prostoru Osnovne šole Bovec. Ravnatelj pravi, da je to zeleni mož, duh gozdov, nekakšen Zeleni Jurij. Ali je stena na poti iz jedilnice v garderobo, v osnovni šoli v kraju, ki ima težave z drogami in mimo katere gre vsak dan na stotine mladih, res primeren prostor za tako likovno izražanje?

Unsplash, Danielle MacInnes

Očetje na “ignore”

Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno “mašinerijo”, se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti. Ko gledam štiri-pet-šest-letne malčke, nevodljive male “diktatorčke”, ki zavestno ignorirajo ‘stokrat’ ponovljeno navodilo očeta, se sprašujem, kdo jim bo v času pubertete, sploh lahko še kaj povedal.

Disciplina – nepriljubljena beseda. Tako kot driska.

Zadnjič je Lena42, na Twitterju zapisala: “Ko delate kaj namesto njih, je nekje ful enih otrok, ki se učijo sami reševati svoje probleme in ko odrastejo, bodo postali šefi vašim sončkom.“ Starši ne gledamo naprej in smo nedisciplinirani.

Dobijo še preden si zaželijo in to prekmalu, preveč, prepogosto.

Predstavljajte si očeta, mamo ali oba, ki svojemu otroku kupi vse kar si zaželi. Ni težko, kajne? Tega je v zadnjih desetletjih veliko. Kar otrok izreče, dobi. Pogosto pravzaprav še preden izreče. In tako dobi prekmalu, preveč in prepogosto. Da bi le bil srečen! Za one – četudi kratkotrajne – iskrice v “sončkovih” očeh bi starši naredili – kar se velikokrat prevede v kupili – vse.